CSD pravi, da gospod prihaja v prostore CSD-ja, kjer uporablja stranišče in pije vodo. Prav tako Center za socialno delo ne razpolaga s stanovanji, pač pa le z zavetiščem na Šentiljski, ki ga gospod zavrača. Kot smo že poročali, si namreč v sobi želi bivati sam, tja prav tako ne bi mogel odnesti vsega svojega imetja, med drugim tudi pohištva.
Vendar pa, ali ni naloga Centra za socialno delo pomagati? Čeprav je brezdomec in mu CSD ne more ponuditi stanovanja je navsezadnje človek, ki išče pomoč.
S CSD so se že dvakrat obrnili na Javni medobčinski sklad, kjer so prosili, naj ga nujno vzamejo v obravnavo in mu zagotovijo začasno bivalno enoto na Borovju. Sicer bo 26. junija na skladu še enkrat zasedala komisija, a kaj ko si gospod sobe ne želi z nikomer deliti. Sicer pa se lahko jeseni prijavi na skladu za pridobitev neprofitnega stanovanja, a do takrat je, kot pravi, prisiljen bivati pač na prostem.
Kaj na to poreče država? Kje je sedaj tista skrb za sočloveka, ko jo ima država za migrante, ki nedovoljeno vstopajo v državo, brez dokumentov in zaprosijo iz azil? Te se napoti v prehodni dom, kje dobijo 3 obroke na dan, brezplačno pijačo in spanje. Kaj pa naši brezdomci?
Mi se sprašujemo, kako, da brezdomca ni obiskal nihče iz občine? Mogoče pa brezdomec res ni Arsenovičav volilec?
Po neuradnih informacijah so na portalu Maribor24 zapisali, da naj bi sobo brezdomcu že ponujal znan mariborski borec za pravice živali, Aleksander Kamenik. Bravo! Upajmo, da se bo zgodba srečno končala.
M.G.