Dejan Kaloh: Zakaj niso spletne strani političnih strank vpisane v razvid medijev?

Tudi pri strankah gre očitno za prvo in drugo razredne. Inšpektorat RS za kulturo v preteklih letih očitno ne ve, da nekatere spletne strani političnih strank, niso vpisane v razvid medijev, pa bi morale biti.

Poslansko vprašanje v zvezi z inšpekcijskim pregledom spletnih strani političnih strank

Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh je na ministra za kulturo Dejana Prešička naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z inšpekcijskim pregledom spletnih strani političnih strank, ki predstavljajo vsebine na način medijev.

Od aktualnih parlamentarnih političnih strank imata samo dve svoji spletni strani vpisani v razvid medijev, to sta stranki Socialni demokrati (SD) in Slovenska demokratska stranka (SDS), od bivših parlamentarnih strank pa sta to Državljanska lista Gregorja Viranta in Zares. SDS so leta 2011 celo oglobili, ker svoje spletne strani ni vpisala v razvid medijev, kot to določa zakon o medijih.

V zvezi s tem Dejan Kaloh sprašuje Dejana Prešička naslednje:

1. Ali je Inšpektorat RS za kulturo in medije v obdobju 2011 do 2018 inšpiciral tudi spletne strani ostalih nekdanjih in aktualnih parlamentarnih političnih strank, to je spletne strani Pozitivne Slovenije, Državljanske liste Gregorja Viranta (kasneje Liste Virant), Demokratske stranke upokojencev Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Nove Slovenije, Stranke Mira Cerarja (kasneje Stranke modernega centra), Združene Levice (kasneje Levice), Liste Marjana Šarca, Zavezništva Alenke Bratušek, (kasneje Stranke Alenke Bratušek) in Slovenske nacionalne stranke, ki se po vsebinski plati skorajda ne razlikujejo od spletnih strani SD ali SDS, saj vsi podajajo aktualne vsebine in novice v skladu s svojo politično agendo, nekatere pa imajo tudi vse elemente medijev, kot jih določa zakon o medijih?

2. Če da, do kakšnih ugotovitev je Inšpektorat RS za kulturo in medije prišel, je morda zaznal kakšne kršitve zakona o medijih in tudi izdal odločbo o prekršku?

3. Če Inšpektorat RS za kulturo in medije v obdobju 2011 do 2018 ni inšpiciral spletnih strani ostalih zgoraj omenjenih nekdanjih in aktualnih parlamentarnih političnih strank, zakaj tega ni storil, če pa se po vsebinski plati skorajda ne razlikujejo od spletnih strani političnih strank, ki pa so vpisane v razvid medijev?

4. Ker je edina medijska inšpektorica v državi dala odpoved delovnega razmerja in bo delo opravljala samo še do 31.1.2019, me prav tako zanima, kakšna je strategija ministrstva za kulturo glede tega pomembnega inšpektorata, ki naj bi bdel nad zagotavljanjem kakovostnega medijskega prostora? Boste v javnem natečaju za zasedbo delovnega mesta inšpektorja za medije – v razvidu medijev je namreč vpisanih že več kot 2200 medijev – spet iskali zgolj eno osebo ali tokrat več oseb?

Na odgovore bomo očitno morali še nekaj časa počakati!

M.G.