Intervju: Jože Šabeder, kandidat za svetnika MOM

K današnjemu intervjuju smo povabili Jožeta Šabedra, ki je bil v času državnozborskih volitev vodja volilnega štaba Dejana Kaloha, prvega poslanca iz vrst mariborske SDS. Za prizadevno delo je iz strani stranke dobil tudi priznanje bronasti in srebrni znak SDS.

Ste dolgoletni član Slovenske demokratske stranke. Vrednote so za vas najbolj pomembne. O tem priča tudi zgodovina. Kakšen je bil po vašem mnenju v “polpretekli” zgodovini odnos do ljudi? 

Človeka praviloma najbolj zaznamujejo dogodki v rani mladosti. Izhajam iz klene slovenske kmečke družine v Dupleku, zato sem že v ranem otroštvu občutil kaj je komunizem v resnici. Poleg spomina na velike prostrane njive, ki smo jim otroci rekli “državno” mi iz tistih časov še danes v ušesih zveni, takrat najbolj pogosta žaljivka “kmet”. S to besedo,  so te hoteli popolnoma razvrednotiti, skorajda razčlovečiti.

Malo se posvetiva tej besedi “kmet”, zakaj je bila ta beseda izbrana za žaljivko?

Beseda “kmet” je bila izbrana zelo premišljeno. Kmet je že takrat v osnovi bil nasprotnik komunizma. Delavce je komunizem tlačil v spalne mastodonte in je potem, ko jim je dal službe in praviloma slabe plače – postal gospodar njihovih življenj.  Kmet pa je na svoji zemlji lahko pridelal toliko, da je lahko preživel. Je pa komunizem tudi kmeta s t.i. obvezno oddajo pridelkov pogosto pripeljal na rob preživetja. Sicer pa zemlja, ki so jo komunisti vzeli drugim, brez odškodnin, tako in tako nasilno prilaščena.

Torej imate radi zgodovino?

Ne, ne gre za to. Je pa dejstvo, da je še kako koristno, če poznamo svojo pravo zgodovino. Če se iz zgodovine ne učimo, smo obsojeni, da bomo ponavljali svoje nekdanje napake. Saj veste, da že star latinski pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja. Poleg tega pa je tudi Einstein je na to temo zapisal, da je neumnost delati vedno isto stvar, na isti način in vedno znova pričakovati drugačne rezultate.

Ali ni nekaj podobnega nekoč izjavil tudi nekdo iz Levice?

No ja, s takimi pa se res ne bi želel primerjati! Ta namreč, značilno za levičarje, govori eno, dela pa povsem nekaj drugega. Najhuje pa je, da jim naivni ljudje še vedno nasedajo. Zato smo tam kjer smo.  Slovenci se moramo bolj zavedati svojih korenin, ki temeljijo na krščanskih vrednotah, jih spoštovati, negovati in biti na njih ponosni.

Ste odlikovani z bronastim in srebrnim znakom SDS in ste predsednik enega največjih lokalnih odborov SDS. Lahko kaj poveste o tem?

Res je in ponosen sem na ti priznanji, ki pa sta odraz, skupnega dela pridnih članov  četrtnega odbora SDS Limbuš-Pekre-Radvanje-Razvanje, katerega predsednik sem in brez katerih tudi uspehov ne bi bilo. Zato bi se na tem mestu rad zahvalil in izrazil globoko spoštovanje vsem prizadevnim članicam in članom odbora SDS Limbuš-Pekre-Radvanje-Razvanje.

Prav gotovo vam pri prizadevanjih za uspešno delo, stojita ob strani vodstvi stranke na državnem in vašem lokalnem, mariborskem nivoju.
Moram povedati, da ljudje iz vodstva stranke na državnem nivoju, meni in vsem, ki želimo dobro delati za našo domovino Slovenijo, vedno stojijo ob strani na vseh področjih in z velikim veseljem pomagajo. Tudi v Mariboru je tako. Pomoč mi veliko pomeni, saj je sodelovanje s  podpredsednikom MO SDS in poslancem mariborske SDS mag. Dejanom Kalohom zares pristno in konstruktivno.

Kakšno je po vašem mnenju mesto Maribor?

Mesto Maribor je zaspano mesto. V njem se razen redkih prireditev nič ne dogaja. Treba je oživiti gospodarstvo, mestno jedro in mu dati življenje. Sicer pa je mesto izgubilo tudi svežino. Zato potrebujemo nov veter, številčno ekipo svetnikov SDS, kateri bomo motor mariborskega napredka. Zato jaz osebno, kot stranka SDS za župana podpiramo sposobnega človeka, ki zna in zmore, Franca Kanglerja.

Na nedeljskih lokalnih volitvah, namenite glas razvoju in napredku, zato obkrožite številko 23, pod katero se nahajamo kandidati za svetnike na listi SDS. Vesel pa bom vaše podpore, če mi namenite tudi preferenčni glas in pripišete številko 5. Hvala za zaupanje!

Slike: Jože Šabeder

z Jožetom se je pogovarjal M.G.