Kurenti na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

Vir: Wikipedia,
Avtor: Andrejj

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na svojem letnem zasedanju, ki poteka v Južni Koreji, sprejel odločitev o vpisu Obhodov kurentov na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V obrazložitvi je medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri Unescu, ki je sicer odločal o 35 predlogih, zapisal, da obhodi kurentov združujejo različne kulturne izraze družbenih prask, znanj o naravi, tradicionalnih obrti in uprizoritvenih umetnosti.

Župan mesta Ptuj Miran Senčar je ob uspešnem vpisu obhodov kurentov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine povedal, da jim je v čast, da so obhodi kurentov vpisani na seznam in da so s tem postali del svetovno pomembnih zakladov. Ob obhodih kurentov je na sezmu iz Slovenije še Škofjeloški pasijon. Z vsemi takšnimi uspehi je večja prepoznavnosti slovenske kulturne dediščine tudi v mednarodnem prostoru.

Kurentovanje in kurenti, ki so pustna šema na Ptujskem, Markovcih, Halozah in Slovenskih goricah, privabijo v pustnem času na Ptuj na deset tisoče obiskovalcev. Po ljudskem prepričanju kurent ali korant, kot mu pravijo na Ptujskem, preganja zimo in v deželo kliče pomlad. Obhodi kurentov so vpisani tudi v slovenski register nesnovne dediščine in razglašeni za živo mojstrovino državnega pomena.

Pri pripravi nominacije, ki jo je Ministrstvo za kulturo v imenu Republike Slovenije vložilo leta 2016, so z veliko energije sodelovali predstavniki ZRS Bistra, Zveze društev kurentov, Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne dediščine in Direktorata za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, nepogrešljiva pa je bila tudi pomoč Veleposlaništva Republike Slovenije v Parizu.

M. T.