Mariborska promenadna ulica škofa Maksimilijana Držečnika, kot jo vidi naša bralka Marjana.
Ulica sameva v senci slovenskega ponosnega drevesa LIPE. Ampak zakaj je senca? Da se v njej ohladiš, posediš, poklepetaš s prijatelji, znanci, naključnimi sprehajalci.?
Ampak kam se naj usedem, kje se naj spočijem? Zakaj zaiti v to ulico? Se sprašuje naša bralka.
Velikokrat je to ulica duhov, kjer ob vetrovnih dneh slišiš samo zavijanje krošenj in nošenje števila listov naokoli. V zimskem času je to še bolj občutno, saj ima ulica slabo razsvetljavo in s tem še bolj izgublja na stiku z ljudmi.
Pravi, da vsak dan spremlja dogajanje na tej ulici in hrepeni po dogajanju in utripu te ulice, preden so ji naredili zaporo in jo s tem uničili življenje.
Življenje in dogajanje v mestu pa pričakujejo tudi ostali Mariborčani, saj mestu že dolgo pravijo, MESTO DUHOV!