Ne samo Evropa, cel svet, se duši v plastiki. Evropejci na leto zavržemo 25 milijonov ton plastike. Po podatkih se reciklira manj kot 30 % plastičnih odpadkov. Torej večina plastike pristane na deponijah in sežigalnicah.

Korak v boj proti plastičnim odpadkom je zdaj storila tudi Evropska unija. Predstavila je prvo strategijo, s katero želi omejiti plastiko za enkratno uporabo, namerno uporabo mikroplastike in odpadke z ladij. S strategijo želi EU doseči, da bi do leta 2030 bila vsa plastična embalaža primerna za recikliranje in tako za ponovno uporabo. Za uresničevanje teh ciljev bo komisija zagotovila dodatnimi 100 milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Do zdaj je namenila že 250 milijonov evrov. Ob tem komisija pojasnjuje, da bi z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodov nafte. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest.

Je pa recikliranje plastičnih odpadkov težavno in povezano z velikimi stroški. V EU se s plastiko že sedaj ukvarja 1,5 milijona ljudi. Recikliranje vseh plastičnih odpadkov bi bila za priložnost za gospodarstvo povezano s predelavo plastike.

Eden večjih svetovnih problemov je tudi plastika za enkratno uporabo kot so cigaretni filtri, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor, ki predstavljajo že polovico odpadkov v morju in morski obali, do leta 2050 pa naj bi je bilo v morjih že več kot rib. Pomemben del strategije je tudi predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij, da bi se čim več odpadkov (smeti, dotrajana ribiška oprema) zbralo v pristaniščih in obvezno ločeno zbiranje odpadkov iz ladij.

Günther Oettinger, evropski komisar za proračun, je v Bruslju predlagaj, da bi davek na plastiko postal novi lastni vir unije za polnjenje evropskega proračuna.

M. T.