Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ je naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev, pri čemer je več strank izrazilo naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu, piše Politikis.
Obravnavani 4. člen zakona o določitvi volilnih enot, ki ga je izpodbijal državni svet (DS), določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ. Ugotovilo je namreč, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika (tudi v razmerju več kot 1 proti 3) in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.
Odločitev o neustavnosti so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi za in enim proti. Pri tem je ustavno sodišče tudi pojasnilo, da se za razveljavitev člena ni odločilo, ker bi bila s tem onemogočena izvedba morebitnih volitev.
Je ogrožena demokracija?
Pravnik Jurij Toplak meni, da ima DZ zdaj možnost ukiniti volilne okraje in uvesti preferenčni glas, lahko pa samo zmanjša enormne razlike med največjimi in najmanjšimi okraji, pri čemer se v svetu tolerirajo razlike do 10 ali 20 odstotkov. Sam se sicer bolj nagiba k uvedbi preferenčnega glasu. Dejal je še, da si bo DZ težko privoščil, da v postavljenem roku ne bi odpravil neskladja, saj bi bila s tem v nevarnosti demokracija.
M.G.