Slovenija končuje s pripravo zakonodaje za implementacijo arbitražne sodbe. Sprejela naj bi 52 pravnih aktov, od tega 9 zakonov. Septembra naj bi Vlada obravnavala interventni zakon, ki bo urejal konkretne življenjske okoliščine državljanov ob meji in kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje bo urejal področja sociale, zdravstva, obdavčitve dohodkov, izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture in okolja.
Medtem je prejšnji teden v sredo hrvaški premier Andrej Plenković obiskal hrvaške ribiče v Savudriji in Umagu ter jim ob tem dejal, da naj v Piranskem zalivu lovijo kot običajno tudi na meji s Slovenijo. Na to se je v četrtek odzval minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je ocenil, da je zaskrbljujoče, da premier članice EU in Nata poziva k vdiranju v slovensko morje in dejal, da je meja določena s sodbo arbitražnega sodišča in zato v Piranskem zalivu velja mednarodno pravo. Presenečen je nad besedami hrvaškega premierja, ker prav Hrvaška poudarjala, da se je treba izogibati enostranskim incidentom.
Premier Miro Cerar se je na besede hrvaškega kolega odzval v petek in Hrvaško opozoril, da ima tudi njegovo potrpljenje meje in da bo njegova pripravljenost na pogovor s Hrvaško izpuhtela, če septembra ob njunem na srečanju s hrvaške strani ne bo “izkazana jasna volja, da gremo skupaj v implementacijo” arbitražne odločitve o meji.
Incidenti v Piranskem zalivu pa se s strani hrvaških ribičev kar nadaljujejo. V soboto je morala slovenska policija ponovno opozoriti pet hrvaških ribiških ladij in dve zasebni plovili, da so vpluli v slovensko morje. Kasneje sta priplula še dva hrvaška policijska čolna. Po pregovarjanju so hrvaška plovila zapustila slovensko morje.
Po podatkih, ki jih je sporočila slovenska policija, so od arbitražne sodbe dalje obravnavali 142 dogodkov in v slovensko morje je vplulo 279 plovil.
Hrvaški mediji poročajo, da je Hrvaška pripravila več scenarijev za rešitev mejnega spora. Še vedno vztraja pri dvostranskih dogovorih. Pričakujejo, da bo do načrtovanega jesenskega srečanja premierjev prišlo, čeprav imata popolnoma diametralna stališča glede arbitražne sodbe. Za Hrvaško je še vedno najbolj realen prvi scenarij, to so pogovori o hrvaško-slovenskih odnosih in meji. Po drugem scenariju pričakujejo diplomatske pritiske na Hrvaško. In tretji scenarij, da bi prišlo do incidentov, za katerega upajo, da se ne bo zgodil, vendar bi se na koncu Slovenci morali pogovarjati in dogovoriti o rešitvi spora.
M. T.