Statistični urad Republike Slovenije je na svojih spletnih straneh objavil, da delež mladih (od 15 do 29 let) med celotno populacijo v EU in v Sloveniji še vedno upada. Posebej v zadnjih petih letih je v EU in Sloveniji opazen trend padanja deleža mladih v skupni populaciji.
V Sloveniji je leta 2016 delež mladih predstavljal 15,9% celotnega prebivalstva. V zadnjih petih letih (2011–2016) se je delež mladih zmanjšal za 2,4%. Skoraj enako je veljalo za celotno EU: delež mladih je v petih letih upadel za 0,9 odstotne točke; v 2016 je znašal 18,3%.
V primerjavi z 2010 so se mladi v Sloveniji v 2015 prej odselili iz skupnega gospodinjstva s starši. V Sloveniji se izselijo iz skupnega gospodinjstva s starši povprečno pri 28,2 leta, v EU pri 26,1 leta. V petletnem obdobju se je ta starost znižala (v letu 2010 je znašala 29,5 leta). Mlade ženske se za ta korak odločajo nekoliko mlajše kot mladi moški, povprečno pri 27,2 leta; mladi moški se namreč odselijo od staršev v povprečju več kot dve leti pozneje, pri 29,2 leta. Leta 2015 je v skupnem gospodinjstvu s starši živelo v Sloveniji 80,4% mladih od 15 do 29 let, kar je bilo v primerjavi s celotno EU (65,9%) še vedno precej več.
Najhitreje so se iz skupnega gospodinjstva s starši odselili mladi na Švedskem (pri 19,7 leta), Danskem (pri 21,1 leta) in na Finskem (pri 21,9 leta).
Med mladimi v Sloveniji se je zmanjšal tudi delež delovno aktivnih. Delež delovno aktivnih mladih v Sloveniji je bil v 2016 v primerjavi z 2011 nižji za 2,5 %. V 2016 je bilo v Sloveniji med mladimi 45,3 % delovno aktivnih, v EU pa 48,3 %. Mladi v Sloveniji pridejo do stabilne oblike zaposlitve šele v pozni mladosti oz. na prehodu v zgodnje odraslo obdobje. Spodbudnejši pa je podatek, da je delež zaposlenih za nedoločen čas med zaposlenimi mladimi v starostni skupini od 25 do 34 let višji, in sicer znaša 72,8 %.
Mladi so pomembna družbena struktura, saj lahko z novimi, svežimi znanji, pridobljenimi v izobraževalnem procesu ter s socialnimi in tehničnimi kompetencami aktivno sodelujejo pri ustvarjanju kakovostnejše in varnejše družbe. Mladinsko politiko določa nabor ukrepov države, ki naj bi omogočali vzpostavitev takih razmer, ki bi mladim olajšale prehod v odraslo dobo, vse z namenom, da se ustvari ekonomska in socialna varnost.