Več kot 15.000 znanstvenikov iz 184 držav, je podpisalo članek z naslovom “World Scientist’s Warning to Humanity: A second Notice.” oziroma “Opozorilo znanstvenikov celega sveta človeštvu: Drugo obvestilo.” V Članku so izpostavili pereče ekološke probleme in predlagali boljšo pot naprej.

O človeškem vplivu na okolje pogosto razpravljamo, a mnogi še naprej zanikajo, da imamo velik problem. Z namenom odpraviti ta problem, je več kot 15.000 znanstvenikov iz 184 držav podpisalo članek, objavljen v izdaji BioScience, dne 13. novembra. Zamisel je spodbuditi javnost, da pritisne na vlade po vsem svetu, da upoštevajo to vprašanje.

Članek sledi zamislim članka, ki ga je leta 1992 objavila Zveza zaskrbljenih znanstvenikov z naslovom »Svetovno znanstveno opozorilo človeštvu«. Ta dokument je podpisalo 1.700 strokovnjakov, kar kaže, koliko bolj kritično je stanje v zadnjem četrtletju. Glede na članek je okolje nedvomno v zelo slabem stanju. Količina razpoložljive pitne vode na prebivalca se je zmanjšala za 26 %. Uničenih je bilo skoraj 300 milijonov hektarjev gozdnih površin. Globalna populacija sesalcev, dvoživk, plazilcev in rib se je zmanjšala za 29 %, človeška populacija pa se je povečala za 35 %.

Črni nosorog sodi med skrajno ogrožene vrste. Živi jih še približno 5000.
Vir: Pixabay

Znanstveniki opozarjajo, da če bomo tako nadaljevali, bomo do konca stoletja izgubili od 50 do 70 odstotkov živalskih vrst. Soavtorica članka Ellen Crist svari, da to ni problem, ki bi ga lahko popravili pozneje. Kasnejše rešitve ni. Škoda je nepopravljiva.

Znanstveniki predlagajo nekatere ukrepe, ki bi potencialno lahko zavrli nekaj že nastale škode, ali vsaj ublažili naš vpliv na okolje. Ti ukrepi vključujejo vzpostavitev dobro varovanih “divjih” prostorov na kopnem in morju, bolj učinkovite ukrepe proti divjemu lovu in omejitve pri trgovanju z divjimi živalmi. Prav tako predlagajo izboljšave programov, ki nudijo izobraževanje o planiranju družine, spremembo naše hrane na pretežno rastlinske vire in prehod na obnovljive, zelene vire energije.

V idealnem primeru bi naj članek pomagal “navadni” osebi priti do pomembnih okoljevarstvenih informacij. Tako naj bi javnost ponovno premislila o svojem stališču do okoljskih vprašanj. Soavtor članka William Ripple je za javnost povedal: “Upamo, da bo naš dokument spodbudil široko javno razpravo o globalnem okolju in podnebju”.

J. L.