Uspešen prvi polčas

V preteklem tednu so bile oči vlagateljev usmerjene v številne objave ameriških podjetij o poslovanju, manjkalo pa ni niti objav makroekonomskih podatkov. Čeprav so bili objavljeni rezultati in podatki raznoliki, pa so v povprečju vlagatelje navdali z zadostnim optimizmom, tako da je večina ključnih kapitalskih trgov teden zaključila v pozitivnem območju.

Pretekli teden je bil še posebej na ameriškem podjetniškem parketu bogat z objavami četrtletnih podatkov o poslovanju nekaterih največjih svetovnih družb. Za pozitivno vzdušje je najprej poskrbel ameriški bančni velikan Bank of America. Prihodki in čisti dobiček banke so v drugem četrtletju leta porasli za 11 % oz. 19 % glede na primerljivo lansko obdobje. Zelo dobre četrtletne rezultate so v banki pripisali stabilnemu stanju ameriškega gospodarstva, predvsem robustnosti tamkajšnjega trga dela in posledično potrošnika. Da je ameriški potrošnik v več kot solidni kondiciji, potrjuje tudi podatek o obsegu maloprodaje. Le-ta je v mesecu juniju glede na mesec prej porasel za 0,2 %, kar je sicer manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali 0,5 % skok, a še vedno predstavlja rast. Prav rast tega indikatorja je za kapitalske trge pomembna, saj je osrednja diskusija vlagateljev povezana z dilemo, ali gre v naslednjih četrtletjih pričakovati recesijo gospodarstva. Potrošnja gospodinjstev predstavlja približno 70 % celotnega bruto domačega proizvoda ZDA, kar pomeni, da prav gibanje obsega maloprodaje v pomembni meri določa, ali se bo ameriško gospodarstvo uspelo izogniti recesiji.

Dobro stanje ameriškega gospodarstva je z vidika kapitalskih trgov še toliko bolj presenetljivo in tudi pomembno, če upoštevamo znatno višjo raven obrestnih mer, ki je posledica boja proti višji inflaciji. V športnem žargonu bi lahko rekli, da prvi polčas kaže na zmago osrednje ameriške denarne ustanove v tekmi proti inflaciji, ne da bi pri tem pridelala rdeči karton v obliki večje recesije. Analitiki investicijske banke Goldman Sachs so denimo v preteklem tednu znižali verjetnost recesije v ZDA z ene četrtine na eno petino, medtem ko so še marca padcu ameriškega bruto domačega proizvoda pripisovali več kot tretjinsko verjetnost. Prav ta premik v smeri manjše verjetnosti pojava recesije je predstavljal enega izmed ključnih elementov za rast tečajev delnic v preteklem tednu.

Kamenček v mozaik pozitivnega vzdušja je v preteklem tednu dodala tudi stara celina, konkretno Evropska centralna banka (ECB). Nizozemski predstavnik v tej osrednji denarni instituciji evroobmočja je namreč izpostavil, da dodatni dvigi obrestnih mer po naslednjem srečanju ECB, ki bo v zadnjem tednu julija, niso samoumevni. S tem je vsaj delno nakazal, da se cikel dvigovanja obrestnih mer počasi približuje koncu.

Za bolj kisle obraze vlagateljev je na makroekonomskem področju v preteklem tednu poskrbela Kitajska. Njen bruto domači proizvod je namreč v drugem četrtletju glede na leto prej porasel za 6,3 %, medtem ko so vlagatelji pričakovali več kot 7 % rast. Svoje pa je dodala še Rusija z odstopom od sporazuma o izvozu žita, kar je prineslo negotovost še na trg surovin. Na podjetniškem parketu pa sta v preteklem tednu razočarala dva velikana iz tehnološke panoge, Tesla in Netflix. Tesla je v drugem četrtletju sicer pozitivno presenetila s prihodki in čisti dobičkom, a razočarala s čisto dobičkovno maržo, kar nakazuje na vse večje cenovne pritiske v panogi električnih vozil. Eden vodilnih ponudnikov pretočnih vsebin, Netflix, pa je razočaral vlagatelje s prodajo v drugem četrtletju in napovedjo le-te za tretje četrtletje. Nekoliko slabše objave poslovnih rezultatov omenjenih dveh velikanov in največjega azijskega gospodarstva pa na srečo vlagateljev niso bile dovolj, da bi v preteklem tednu ohladile pozitiven sentiment na ključnih kapitalskih trgih.

Oglasna vsebina; naročnik NLB Skladi, d.o.o.

The post Borze v preteklem tednu appeared first on e-Maribor.

Pretekli trgovalni teden je zaznamoval vstop ameriških delnic v nov bikovski trend. Evroobmočje se po revidiranih podatkih nahaja v tehnični recesiji. Spodbudni gospodarski podatki z Japonske se nadaljujejo.

• vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR
  Vir: Bloomberg

Osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 je ponovno v bikovskem trendu, saj je od oktobra na vrednosti pridobil že več kot 20 %. Rast v zadnjem obdobju med drugim poganjata navdušenje okoli umetne inteligence in odpornost ameriškega gospodarstva, ki zaenkrat dobro kljubuje pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti zaradi višjih obrestnih mer. Čeprav ostaja ameriški trg dela robusten, pa se kažejo prve razpoke. V četrtek so bili objavljeni novi tedenski podatki o zahtevkih za nadomestilo v primeru brezposelnosti, ki so narasli na 261.000, kar je bilo nad pričakovanji analitikov in najvišje po oktobru 2021. Vlagatelje sta pretekli teden presenetili kanadska in avstralska centralna banka, ki sta zaradi povečane potrošnje, okrepljenega povpraševanja v storitvenem sektorju in robustnega trga dela nepričakovano dvignili obrestne mere za dodatnih 25 bazičnih točk. Višina obrestne mere v Kanadi znaša po novem 4,75 %, v Avstraliji pa 4,1 %.

V luči trenutnega navdušenja okoli umetne inteligence je Apple pretekli teden predstavil nov produkt Vision Pro, očala za virtualno in obogateno resničnost. Kupcem bo na voljo prihodnje leto, med vlagatelji pa dvom o uspehu predstavlja cena očal, ki bo znašala visokih 3.499 ameriških dolarjev. V zadnjem času na račun novih funkcionalnosti in orodij na področju generativne umetne inteligence pridobiva tudi delnica podjetja Adobe. V podjetju pravijo, da je na voljo novo obdobje ustvarjalnosti in produktivnosti in v preteklem tednu je cena delnice poskočila za slabe 4 %, merjeno v evrih.

Rok Vrčkovnik, upravitelj premoženja

Panevropski delniški indeks Stoxx 600 je pretekli teden zaključil 0,41 % nižje. Po podatkih Eurostata je evroobmočje zašlo v tehnično recesijo, saj je bil podatek o rasti BDP v prvem četrtletju glede na zadnje tri mesece lanskega leta revidiran navzdol na -0,1 %, kar predstavlja negativno rast BDP že drugo četrtletje zapored. K takemu razpletu je pripomoglo predvsem nemško gospodarstvo, ki je v prvem četrtletju upadlo za 0,3 %. Eurostat je prav tako objavil podatek o obsegu prodaje na drobno, ki je bil v evroobmočju aprila glede na marec nespremenjen, glede na leto prej pa je bil 2,6 % nižji. Potrošniki so porabili manj za hrano in gorivo, medtem ko se je povečal obseg (spletnih) nakupov ostalih produktov. Potrošnja je zaradi nižjih realnih prejemkov že od začetka leta šibka, s čimer gospodinjstva večji del prihodkov porabijo za odplačila kreditov, manj razpoložljivih prihodkov pa ostane za nakupe ostalih dobrin. Svetla izjema v Evropi v prejšnjem tednu je bila španska multinacionalka Inditex, med drugim lastnica blagovne znamke Zara, ki je v sredo objavila rezultate poslovanja v zadnjem četrtletju, ki so navdušili vlagatelje. Podjetje je zaprlo nekaj trgovin na lokacijah, ki so bile manj dobičkonosne in z 20 % dvigom cen določenih izdelkov realiziralo 54 % višji čisti dobiček glede na enako obdobje lani. Po objavi rezultatov je cena delnice poskočila, tržna kapitalizacija podjetja pa je presegla 100 milijard evrov.

Po poku japonskega delniškega balona konec 80-ih let prejšnjega stoletja je imela Japonska dolgo časa težave z deflacijo, v zadnjem obdobju pa je stanje v državi drugačno, saj znaša trenutna stopnja inflacije 3,5 %. V minulem tednu je bil objavljen spodbuden podatek o japonskem gospodarstvu, saj je bila rast japonskega BDP revidirana navzgor, na 2,7 % (po podatkih Reutersa so ekonomisti pričakovali 1,9 % rast). Povečala se je predvsem potrošnja gospodinjstev in podjetij, po objavi novice pa se je napram dolarju okrepil tudi japonski jen (teden je zaključil 0,38 % višje). Čeprav je na japonski borzi v zadnjem času prisotnega več optimizma, pa ne gre zanemariti dejstva, da ima država že dlje časa težave z upadom populacije in visokim javnim dolgom, s čimer je na dolgi rok težje doseči višjo stopnjo gospodarske rasti.

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, info@nlbskladi.si, ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Avtor prispevka: Rok Vrčkovnik, upravitelj premoženja

Oglasna vsebina; naročnik NLB Skladi, d.o.o.

The post Borze v preteklem tednu: Ameriške delnice ponovno v bikovskem trendu appeared first on e-Maribor.

• vključujoč dividende, preračunano v EUR.
  Vir: Bloomberg.

Začnimo v ZDA, kjer je prejšnji vikend odjeknila novica, da sta ameriški predsednik Joe Biden in predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy dosegla načelni dogovor o javnem dolgu in proračunu. Dogovor, s katerim so se ZDA izognile prvi plačilni nesposobnosti v zgodovini, je predvideval ukinitev zgornje meje javnega dolga do 1. januarja 2025, v zameno pa bo državna poraba ostala na sedanji ravni (in ne bo zmanjšana, kot so želeli republikanci). Tekom tedna je bil dogovor tudi formalno potrjen v obeh domovih ameriškega kongresa in predsednik Biden je v soboto zakon tudi podpisal v veljavo. Novica pa ni imela pretiranega vpliva na trgovanje, kar namiguje, da so vlagatelji podoben razplet potiho tudi pričakovali. Namesto tega smo borzni udeleženci svojo pozornost usmerili v objave pomembnejših makroekonomskih podatkov, zlasti v petkovo poročilo o stanju na trgu dela.

Ameriški delodajalci so maja ustvarili 339.000 novih delovnih mest, kar je sicer več od pričakovanj (190.000), po drugi strani pa se je stopnja brezposelnosti, ocenjena z anketami gospodinjstev, presenetljivo dvignila na 3,7 % (s 3,4 %). Omenjeno nakazuje, da trg dela kaže znake ohlajanja in krepi pričakovanja, da se inflacija v ZDA umirja. Slednje potrjuje tudi četrtkova objava indeksa nabavnih direktorjev ISM, ki je zabeležil že sedmo zaporedno krčenje proizvodne aktivnosti, cene, ki jih proizvajalci plačujejo za zaloge, pa so se skrčile najhitreje od decembra 2022. Spodbudni inflacijski podatki so povzročili znižanje zahtevanih donosnosti dolgoročnih ameriških obveznic, kar je pozitivno vplivalo na tečaje delnic. Osrednji indeks S&P 500 je v evrih teden zaključil 1,6 % višje od izhodišča.

Tudi na stari celini podatki nakazujejo, da se inflacija končno upočasnjuje. Inflacija v evroobmočju se je namreč maja upočasnila na 6,1 % na letni ravni (s 7,0 % aprila), jedrna inflacija, ki izključuje manj stanovitne cene hrane in energije, pa je znašala 5,3 % na letni ravni, kar prav tako predstavlja izboljšanje glede na pretekli mesec (5,6 %). Kljub spodbudnim podatkom je predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde opozorila, da je inflacija še vedno previsoka in dodala, da ima centralna banka še vedno dovolj prostora, da dvigne obrestne mere na bolj restriktivne ravni. Čeprav so bili v petek vlagatelji zelo dobro razpoloženi, je panevropski indeks Stoxx 600 teden zaključil le rahlo v zelenem (+0,4 %).

Nasprotno pa je sporočil guverner japonske centralne banke (BoJ) Kazuo Ueda, ki je dejal, da je še prezgodaj, da bi centralna banka razpravljala o podrobnostih glede spremembe svoje ohlapne denarne politike in da ni določenega časovnega okvira za dosego cilja 2- odstotne inflacije. V pričakovanju nadaljnjega odstopanja denarne politike med Japonsko in ZDA je japonski jen v zadnjem obdobju oslabel na približno šestmesečno najnižjo vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem. Osrednji borzni indeks izvozno naravnanega gospodarstva je teden v evrih zaključil 1,44 % višje.

V zadnjem tednu velja izpostaviti še družbo Nvidia, znano po izdelavi grafičnih kartic in polprevodnikov. S temi izdelki ima podjetje na področju umetne inteligence, na katerem med vlagatelji zaradi potenciala rasti v zadnjem obdobju obstaja prava evforija, prevladujoč delež. Posledično je vrednost družbe na borzi presegla tisoč milijard USD. Družba se je tako vključila v elitni klub 9 podjetij, ki so kadarkoli presegle omenjeno vrednost.

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, info@nlbskladi.si, ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v
dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne
prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Avtor prispevka: Nino Jelenc, direktor sektorja upravljanja portfeljev

Oglaševalska vsebina

The post Borze v preteklem tednu: Znaki, da inflacija pojenja? appeared first on e-Maribor.

Pretekli trgovalni teden so zaznamovala pogajanja ameriških politikov o dvigu zgornje meje javnega dolga. Kljub dodatnim inflacijskim skrbem so tehnološke delnice na krilih Nvidie poskrbele za močan zaključek tedna.

• vključujoč bruto dividende, preračunano v EUR, Vir: Bloomberg

Glavni ameriški delniški indeksi so teden začeli previdno, saj je trg pozorno spremljal znake napredka v pogajanjih o dvigu zgornje meje javnega dolga. Skozi celoten teden se je zdelo, da je napredek omejen, zaradi česar so vlagatelji zahtevali višje premije za držanje državnega dolga, zlasti tistega z največjim tveganjem neplačila. Tako se je donosnost kratkoročnih zakladnih menic z zapadlostjo 1. junija še naprej zviševala in se v sredo povzpela nad 6,8 %, medtem ko je donosnost tistih menic z zapadlostjo le dva dni prej, 30. maja, padla pod 1,9 %. Znaki ponovnega zagona v pogajanjih so nato v petek spodbudili rast cen delnic. Čez vikend pa je vlagatelje razveselila novica o načelnemu dogovoru o dvigu meje, ki sta ga sklenila Joe Biden in Kevin McCarthy. Končna verzija dogovora bo v sredo šla na glasovanje v kongres, kjer jo morata potrditi obe strani. V četrtek so v ZDA pozitivno presenetili gospodarski podatki, vključno z višjim BDP v prvem četrtletju (1,3 %) od pričakovanega (1,1 %) in manjšim številom prošenj za nadomestilo v primeru brezposelnosti (229 tisoč) od pričakovanega (245 tisoč). Hkrati je osebna
potrošnja aprila poskočila za 0,8 %, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj (0,5 %). Tedenske dobičke so sicer omejili negativni podatki o inflaciji. Osnovni indeks cen osebnih izdatkov (PCE), ki velja za prednostno merilo inflacije ameriške centralne banke (Fed), se je aprila zvišal za 0,4 %, kar je rahlo preseglo pričakovanja analitikov (0,3 %). Tudi na medletni ravni se je indeks rahlo zvišal, z marčevskih 4,6 % na 4,7 %, kar kaže, da ni bilo želenega napredka pri zniževanju inflacije. Vlagatelji posledično ponovno predvidevajo še eno povišanje obrestne mere za četrt odstotne točke v okviru naslednjih dveh zasedanj Fed-a. Sredi tedna pa je za pozitivno mero razpoloženja vlagateljev poskrbela družba Nvidia, najvrednejši proizvajalec čipov na svetu, z objavo, da zaradi rastočega povpraševanja po njihovih produktih v času razcveta umetne inteligence (AI) povečujejo napoved prodaje krepko nad pričakovanja Wall Streeta. Cena delnice je poskočila za 24 %, kar je podjetje pripeljalo na rob 1 bilijona dolarjev tržne kapitalizacije. K optimizmu je pripomogla tudi družba Marvell Technology, ki je pridobila 27 %, ko je napovedala, da se bodo prihodki zaradi umetne inteligence v letu 2024 vsaj podvojili v primerjavi z letom prej.

Na stari celini je najbolj odmevala novica, da je nemško gospodarstvo zapadlo v tehnično recesijo. Potem ko se je bruto domači proizvod v zadnjem lanskem četrtletju skrčil za 0,5 %, se je letos v prvih treh mesecih zmanjšal za 0,3 %, kar je popravek navzdol od prvotne ocene o ničelni rasti, ki sedaj odraža večji upad potrošnje gospodinjstev. Inflacija v Združenem kraljestvu se je aprila upočasnila z marčevskih 10,1 % na letno stopnjo 8,7 %, saj je lanskoletni skok cen energentov izpadel iz letne primerjave. Vendar pa se je osnovna inflacija s 6,2 % zvišala na 6,8 %, najvišjo raven v zadnjih 21 letih, kar je spodbudilo tržna pričakovanja o trinajstem zaporednem zvišanju obrestne mere s strani angleške centralne banke v juniju. Svetla točka je bil grški delniški trg, saj je na nedeljskih parlamentarnih volitvah slavil predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis. Kljub temu, da mu je nekoliko zmanjkalo do absolutne večine v parlamentu, vlagatelji pričakujejo, da se bo naložbam prijazna politika nadaljevala in indeks atenske borze (ASE) je poskočil na najvišjo raven v skoraj desetletju.

Na Japonskem so spodbudni gospodarski podatki v začetku tedna popeljali indeks Nikkei 225 do najvišje vrednosti v zadnjih 33 letih. Japonska proizvodna dejavnost se je maja prvič po sedmih mesecih povečala. Na drugi strani pa je kitajski delniški indeks Hang Seng padel na najnižjo vrednost po decembru lani. Namreč v drugem največjem svetovnem gospodarstvu se razpoloženje še naprej slabša in vlagatelje skrbi, da kitajsko gospodarstvo izgublja zagon, ki ga je pridobilo s po-pandemskim okrevanjem. Nedavni podatki sicer kažejo, da se bo rast BDP v letošnjem letu približala vladnemu cilju v višini približno 5 %, kar pa je nižje od optimističnih pričakovanj, ki so se oblikovala v začetku leta.

Opozorilo: Ta dokument je pripravila in izdala družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o., Tivolska ulica 48, Ljubljana, info@nlbskladi.si, ki je nadzorovana s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Dokument je bil pripravljen izključno za boljše razumevanje finančnih instrumentov in delovanja trga kapitala in ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo v dokumentu obravnavanih finančnih instrumentov oziroma kakršnihkoli drugih finančnih instrumentov, povezanih z obravnavanimi finančnimi instrumenti. Dokument prav tako ne predstavlja osebnega priporočila oziroma investicijskega svetovanja po 11. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov (Ur.l. RS št. 77/2018 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZTFI-1), saj ne upošteva investicijskih ciljev, finančne situacije in specifičnih potreb osebe, ki se je na kakršenkoli način seznanila z delom ali celotno vsebino tega dokumenta. Dokument prav tako ne pomeni naložbenega priporočila iz 20. člena Uredbe o zlorabi trga (Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga, v nadaljevanju: Uredba o zlorabi trga). Informacije so bile pridobljene na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere avtor meni, da so verodostojne, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamčimo. Informacije ne predstavljajo notranjih informacij po 7. členu Uredbe o zlorabi trga. Družba NLB Skladi ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi mnenj in informacij, ki jih vsebuje ta dokument. Omenjeni podatki v tem dokumentu ne pomenijo priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli vrednostnih papirjev, finančnih naložb ali naložbenih skupin niti javne ponudbe vrednostnih papirjev, ampak le podatke in ocene, izdelane na podlagi javno dostopnih informacij, namenjene obveščanju zainteresiranih strank. Družba NLB Skladi je in bo sklepala posle z nekaterimi vrednostnimi papirji ali naložbenimi skupinami, ki so navedene v tem dokumentu, in z drugimi vrednostnimi papirji. V te vrednostne papirje in naložbene skupine nalagajo tudi investicijski skladi in portfelji strank gospodarjenja s finančnimi instrumenti, ki jih upravlja družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. Oseba, ki v tem dokumentu podaja mnenja in komentarje glede dogodkov na kapitalskih trgih (in/ali z njo povezane osebe), del osebnega premoženja neposredno ali posredno (prek investicijskih skladov) investira tudi v vrednostne papirje izdajateljev iz geografskih območij in/ali gospodarskih panog, v zvezi s katerimi podaja mnenja. Razmnoževanje prispevka, delno ali v celoti, brez izrecnega dovoljenja avtorja ni dovoljeno.

Avtor prispevka je Jan Drab, finančni analitik.

Oglaševalska vsebina

The post Borze v preteklem tednu: Delnice pridobile na krilih pričakovanih prihodkov iz naslova razvoja umetne inteligence appeared first on e-Maribor.

Kar bi načeloma morala biti zgolj tehnična sprememba – spomnimo, ZDA so do sedaj zgornjo mejo javnega dolga od leta 1960 dvignile že 78-krat – se vse bolj sprevrača v nelagodno bitko s časom in potencialnimi neslutenimi posledicami morebitnega bankrota največjega svetovnega gospodarstva. Razlog, da omenjena zagata ne straši udeležencev na finančnih trgih, najbrž tiči v podobnosti z že videno situacijo iz avgusta 2011, ko je dogovor o zvišanju zgornje meje dolga bil dosežen tako rekoč »pet pred dvanajsto«. Tudi tokrat vlagatelji računajo, da si nihče izmed politikov konec dneva ne želi bankrota lastne države zaradi politično določene meje javnega dolga. Tečaji ameriških delnic so se v preteklem tednu zvišali predvsem v luči visoke perspektive razvoja umetne inteligence in novih tehnoloških prebojev. Vse bolj vroče postajajo tehnološke delnice in sektor polprevodnikov, saj je vrednost indeksa samo v preteklem tednu v ZDA porasla za 8,24 %. Nekatere delnice, ki so bile poraženke preteklega leta, kot je na primer Nvidia, ki je lani izgubila skoraj 50 % vrednosti, so se v letošnjem letu podražile že za več kot 100 %. Nekoliko se je polegel tudi nemir okoli regionalnih bank, potem ko je Western Alliance Bancorp objavil podatek, da se je obseg depozitov v drugem četrtletju do sedaj zvišal za 2 milijardi dolarjev. Vodilni ameriški delniški indeks S&P 500 je tako teden končal tik pod mejo 4.200 točk, kar je najvišje po avgustu lani, na devetmesečnem vrhu se je znašel tudi tehnološki indeks Nasdaq. V petek pa so vlagatelji budno spremljali govor predsednika ameriške centralne banke (Fed), ki je bil glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer previdnejši. Jerome Powell je namreč izpostavil, da je trenutna obrestna mera že restriktivna in da je dejanski vpliv trenutne obrestne mere in bančnega stresa negotov. Konec tedna so se posledično pričakovanja za dvig obrestne mere na junijskem zasedanju znižala na 25 %.

V Evropi pa je ob odsotnosti energetske krize Evropska komisija zvišala napovedi o gospodarski rasti v evroobmočju z 0,9 % na 1,1 % v letošnjem letu in z 1,5 % na 1,6 % za prihodnje leto. Na drugi strani sicer aktualne makroekonomske objave kažejo nekoliko drugačno sliko, saj je proizvodnja v evroobmočju v mesecu marcu glede na predhodni mesec upadla za 4,1 %, na letni ravni pa za 1,4 %. Negotovosti pritrjuje tudi nemški ekonomski inštitut za raziskave ZEW, ki je poročal, da je razpoloženje vlagateljev upadlo tretji mesec zapored in je po koncu preteklega leta ponovno v negativnem območju. Veliko dela prav tako čaka še ECB, saj sta podatka o splošni inflaciji pri 7 % in jedrni pri 5,6 % ostala nespremenjena glede na marčevsko objavo in nakazujeta, da je pot proti ciljnima 2 % še dolga. Kljub temu pa evropski delniški indeksi, kot sta na primer nemški DAX in francoski CAC 40, na krilih nizkih cen plina in obuditve kitajskega povpraševanja nadaljujejo z doseganjem novih najvišjih vrednosti.

Od razvitih delniških trgov ne gre pozabiti na Japonsko, kjer so vrednosti vodilnih delniških indeksov Nikkei 225 in Topix prav tako na 33-letnih vrhovih, k čemur so pretežno prispevale dobre četrtletne objave poslovnih rezultatov podjetij, kakor tudi vse več zanimanja za japonske delnice s strani tujih vlagateljev. Spodbuden je tudi podatek, da je japonsko gospodarstvo v prvem četrtletju zraslo za 1,6 %, kar je več od pričakovanj. Kljub 3,4 % letni inflaciji, ki je za to državo neznačilno visoka, pa japonska centralna banka vsaj zaenkrat še vedno kaže zavezanost ohlapni monetarni politiki. Do spremembe na političnem parketu pa bi lahko prišlo v Turčiji, kjer bo v nedeljo potekal drugi krog predsedniških volitev. Volivci v prvem krogu nobenemu od kandidatov niso namenili večine in v ponedeljek po volitvah so cene turških delnic padle do te mere, da je bilo trgovanje nekaj časa celo ustavljeno. V nadaljevanju tedna pa se niso uspele v celoti pobrati in teden so v petek zaključile 6,32 % nižje. Vlagatelji se namreč bojijo nadaljevanja nekonvencionalne ekonomske politike dolgoletnega predsednika Erdogana.

Naročnik promocijskega članka je NLB Skladi d.o.o.

The post Ameriški javni dolg in delniški tečaji družno proti vrhu appeared first on e-Maribor.

Pretekli ponedeljek se je na ameriških borzah začel umirjeno, saj so bili vsi udeleženci kapitalskih trgov v pričakovanju novic o aprilski inflaciji. Podatek o inflaciji je pozitivno vplival na tečaje delniških indeksov, saj je letna inflacija v ZDA aprila znašala 4,9 %, mesečna pa 0,4 %. To je bilo za delniške trge vzpodbudno, saj se inflacija še naprej znižuje in v primeru nadaljevanja trenda bi lahko bili priča zaključku dvigovanja obrestnih mer. Dan po objavi podatkov o stopnji inflacije je sledila informacija o rasti cen proizvajalcev (PPI) v aprilu, ki je bila z letno rastjo v višini 2,3 % prav tako pod pričakovanji analitikov. Medtem ko so v preteklosti zamude pri pošiljanju, pomanjkanje izdelkov in drugi logistični glavoboli močno zviševali cene različnih vrst blaga, danes postopno izboljšanje teh dejavnikov znižuje letne stopnje rasti cen. V sredo je trge zaznamovala objava rezultatov podjetja Walt Disney in skoraj 9 % upad cene delnice. Rezultati podjejta sicer nakazujejo, da so težave z virusom covida-19 zgodovina, saj so prihodki s strani parkov višji za 23 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2022. Razočaral pa je padec števila naročnikov vsebin Disney+, Hulu in ESPN+ z 231,3 milijona na 205,5 milijona in vlagatelji se sprašujejo, kakšno prihodnjo rast tega strateškega segmenta lahko pričakujejo. Proti koncu tedna je bila v ZDA osrednja tema pogovor med politiki o dovoljeni najvišji meji dolga. V središču pogovora je pakt o omejitvi domače porabe. Republikanci namreč zahtevajo globoke reze v številne vladne programe, medtem ko Bela hiša želi milejše omejitve.

Na evropskih tleh ECB vidi inflacijo v obdobju naslednjih treh let pri 2,9 %, kar je višje od prej napovedovanih 2,4 %. Christine Lagarde je prejšnji teden sicer umirila retoriko glede dvigovanja obrestnih mer in vlagatelji trenutno pričakujejo, da bi lahko videli še dva dviga obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Indeks letne rasti cen življenjskih potrebščin se je aprila v Nemčiji znižala na 7,2 % z marčevskih 7,4 %. Padec stopnje inflacije je predvsem posledica znižanja letne rasti cen hrane z 22,3 % v marcu na 17,2 % v aprilu. Zaskrbljujoča pa ostaja jedrna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov in je aprila na letni ravni ostala pri visokih 5,8 %.

V Aziji je vlagatelje presenetila novica o 8 % padcu uvoza na Kitajsko v aprilu, ki kaže na šibko domače povpraševanje. Odprava covidnih omejitev je sicer pozitivno vplivala na izvoz, ki se je v zadnjem letu povečal za 8,5 %. Previdnost kitajskih potrošnikov nakazuje tudi indeks življenjskih potrebščin, ki se je aprila medletno povečal samo za 0,1 %, kar je najmanj od začetka leta 2021. Na mesečni ravni pa so se cene celo znižale za 0,1 odstotka, upadle pa so tudi cene pri proizvajalcih. Mesečni upad cen sicer na drugi strani ponuja pogoje za morebitne dodatne državne spodbude v primeru, da se bo okrevanje drugega največjega gospodarstva dodatno upočasnilo. V četrtek pa je sicer nekoliko drugačno sliko pokazal kitajski velikan JD, ki je navdušil s svojimi rezultati. Podjetje, ki potrošnikom ponuja spletne maloprodajne storitve prek mobilnih aplikacij in spletne platforme JD.com, je namreč povečalo prihodke za 1,4 % v primerjavi z lanskim letom, izboljšala pa se je tudi dobičkonosnost poslovanja in tečaj delnice je pridobil dobrih 7 %. Xu Lei-a bo iz osebnih razlogov po samo dobrem letu na vrhu podjetja zamenjala zdajšnja finančna direktorica podjetja Xu Sandy.

Ven Florjančič, finančni analitik pri NLB Skladi

Naročnik promocijskega članka je NLB Skladi d.o.o.

The post Ugibanja o zaključku dvigovanja obrestnih mer se nadaljujejo appeared first on e-Maribor.

V preteklih 24 urah je bilo na interventno številko Policije »113« sprejetih 1436 klicev. Med 577 interventnimi klici, ki so zahtevali posredovanje policistov, je bilo med drugim prijavljenih tudi 137 prometnih nesreč, 47 kršitev javnega reda in miru ter 89 kaznivih dejanj.

Na področju prometne varnosti se je zgodila 1 prometna nesreča s smrtnim izidom, 1 nesreča s hudimi telesnimi poškodbami in 9 nesreč z lažjimi. V preostalih 126 nesrečah je nastala le premoženjska škoda. Zaradi hujšega prekrška v cestnem prometu so voznikom zasegli 11 vozil. Pridržali so 3 voznike na območju PU Ljubljana, Koper in Murska Sobota.

[adinserter block=”3″]

Na področju javnega reda in miru so opravili 32 intervenciji na javnih krajih in 15 v zasebnih prostorih. Pridržali so 3 kršitelje na območju PU Ljubljana in Celje.

Pri kaznivih dejanjih so zabeležili 39 tatvin, 18 vlomov, 11 poškodovanj tuje stvari, po 5 povzročitev telesnih poškodb in ponarejanj denarja, po 4 kazniva dejanja v zvezi s prepovedanimi drogami in grožnje, 2 ponarejanji listin in 1 nasilje v družini. Da so zaščitili žrtve nasilja v družini so 2 osebama na območju PU Ljubljana in Nova Gorica izrekli prepoved približevanja.

V zadnjih 24 urah je bilo obravnavanih 80 oseb zaradi nezakonitega prehoda državne meje in sicer 38 na območju PU Koper, 23 na območju PU Novo mesto, 16 na območju PU Maribor in 3 na območju PU Celje. Med njimi so obravnavali največ državljanov Afganistana (35), Turčije (14), Gambije (10).

The post POLICIJA – Kratek statistični pregled dogajanj zadnjih 24 ur, 19. 11. 2021 appeared first on e-Maribor.