Na kopališču v Slovenskih Konjicah je obiskovalec posnel prizor, ki je sprožil razpravo o kulturi obnašanja na javnih površinah. Na fotografiji pa dva vidna člana Socialnih demokratov.

Neprimerno in nespoštljivo tudi do drugih obiskovalcev kopališča v Slovenskih Konjicah.

Po navedbah avtorja fotografije sta na njej Darko Ratajc, bivši župan Slovenskih Konjic, danes poslanec SD v Državnem zboru, ter Jernej Štromajer, vidni član stranke SD, ki ga javnost pozna po aferi z izjavo »umazane živali«. Osebje ju je opozorilo na neprimerno ravnanje, saj sta imela noge položene na gostinsko mizo, namenjeno strežbi hrane in pijače, ter ju prosilo, naj noge umakneta. Po navedbah avtorja fotografije opozorila nista upoštevala in nog z mize nista umaknila.

Darko Ratajc in Jernej Štromajer, posnel bralec našega portala

Takšno vedenje številni ocenjujejo kot nespoštljivo do drugih obiskovalcev in gostinskega osebja. Mize v lokalih so namenjene prehranjevanju, zato mnogi pričakujejo, da bodo ostale čiste in primerne za uporabo vseh gostov. In pri tem je zanimivo, da poslanec Darko Ratajc deluje v Odboru za kulturo v Državnem zboru. Njegove nekulturne vragolije, pa sodijo mogoče v kakšen drug odbor.

Ne glede na to, ali gre za javne osebnosti ali običajne obiskovalce, bi morali za vse veljati enaki standardi vedenja. Javni prostor je namenjen vsem, zato je spoštovanje osnovnega bontona pomemben del sobivanja. Razen mogoče za levičarje?

The post Za nekulturno obnašanje sredi Slovenskih Konjic, sta poskrbela kar vidna člana stranke SD? appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Z Brankom Slugo se je pogovarjal urednik portala e-maribor.si Mitja Grmovšek.

Zdravstvena zgodba Branka Sluge se je po njegovih besedah začela po fizičnem napadu leta 2007, pozneje pa so jo dodatno zapletle prometne nesreče. Skoraj dve desetletji je iskal diagnoze in zdravljenje za dolgotrajne bolečine ter nevrološke in funkcionalne težave, ki so vplivale na hojo, delo in družinsko življenje. Danes pravi, da se po več operacijah počuti bistveno bolje, vendar zdravljenje še ni povsem končano, odprt pa ostaja tudi njegov spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Od poškodb do zdravljenja v tujini

Sluga v pogovoru poudarja, da je pomoč v tujini iskal, ker po njegovem prepričanju v Sloveniji ni dobil ustrezne in pravočasne obravnave. Kot pomembni strokovni usmeritvi omenja priporočili maksilofacialnega kirurga dr. Bogdana Čizmarevića in nevrokirurga akad. prof. dr. Vinka V. Dolenca, ki naj bi mu zaradi zahtevnosti poškodb svetovala nadaljnjo obravnavo zunaj države.

Kritičen je do neskladij med tem, kar naj bi mu zdravniki povedali ustno, in zapisi v izvidih. Pravi tudi, da so bile njegove težave v določenih obdobjih obravnavane kot psihiatrične, medtem ko je sam vztrajal, da imajo telesni vzrok. 

Leta 2014 je zdravljenje nadaljeval v Švici, kjer je po njegovih navedbah opravil rehabilitacijo in operativni poseg. Ko se je stanje pozneje poslabšalo, je pomoč poiskal še v Indiji. Tam je prestal operacijo vratne hrbtenice na ravni C3–C4, po kateri je, kot opisuje, znova lažje hodil in zmogel stopnice. Zdravljenje je zaradi kompleksnosti poškodb nadaljeval z dodatnimi posegi v Indiji, na Tajskem in v Franciji.

Kot pomembno razliko izpostavlja sodelovanje tujih strokovnjakov: kadar posamezni zdravnik posega ni mogel opraviti, ga je usmeril k specialistu z ustreznimi izkušnjami. Po Slugovem mnenju je takšno povezovanje pri njegovi domači obravnavi manjkalo. Navaja še, da mu po operaciji v Indiji priporočene intenzivne fizioterapije in zdraviliške rehabilitacije niso odobrili, zavrnjen pa naj bi bil tudi obrazec S2 za nadaljevanje zdravljenja v tujini.

Po vrnitvi iz Indije ga na rehabilitacijo nihče ni želel sprejeti

Po operacijah v Indiji sem se vrnil v Slovenijo s priporočilom za nadaljnjo rehabilitacijo, vendar se je začel nov boj. V UKC Maribor mi obravnave niso mogli zagotoviti, zato so mi izročili dolg seznam zunanjih izvajalcev. Kot je Sluga dejal sta ga sprejela šele MTC Fontana in M2X Club. Pri obeh je moral osebno predstaviti tuje izvide in operacijsko dokumentacijo, preden sta so se odločili za sodelovanje. Pri njih še danes opravlja fizioterapijo in kineziološko vadbo.

Visoki stroški in spor z ZZZS, ki je še vedno na sodišču

Zdravljenje je močno poseglo v finančno varnost družine. Sluga stroške rehabilitacije in posega v Švici ocenjuje na približno 60.000 evrov, zdravljenje v Indiji, na Tajskem in v Franciji pa na dodatnih približno 120.000 evrov. Denar je po njegovih besedah zagotovil s pomočjo družine, posameznikov in humanitarne organizacije, deloma pa tudi s prodajo premoženja. Sluga poudarja, da odhod v tujino zanj ni bil izbira zaradi udobja, ampak izhod v sili, potem ko doma ni videl druge možnosti.

Sluga od ZZZS zahteva povračilo stroškov zdravljenja v tujini in kritje nadaljnje potrebne obravnave. ZZZS se po njegovih navedbah pri odločanju sklicuje tudi na konziliarna mnenja UKC Ljubljana in UKC Maribor, do katerih sam ni dobil celovitega dostopa oziroma za katera zatrjuje, da mu niso bila izročena.

Postopek je še na sodišču. Sluga je kritičen, ker naj bi se kljub številnim tujim mnenjem, operacijskim zapisnikom in ugotovljenim poškodbam še vedno iskalo predvsem mnenje slovenskih univerzitetnih ustanov, katerih pretekla obravnava je del spora. Opozarja tudi na domnevna neskladja v zdravstveni dokumentaciji (njegovo dokumentacijo hranimo v našem uredništvu) in pravi, da je glede nekaterih zapisov vložil prijave pri pristojnih organih.

Primer odpira širša vprašanja pacientovih pravic: kaj lahko stori pacient, če doma ne dobi posega, tuji specialisti, pa ga pozneje opravijo in dokumentirajo izboljšanje? Kako lahko izpolni formalne pogoje za zdravljenje v tujini, če ne dobi napotitve? In kakšno težo imajo dokumentacija tujih ustanov ter njihovi rezultati pri domačem odločanju? Pri tem pa je najbolj zanimivo to, da letos Sluga, kot je dejal v podcastu, potrebuje še en poseg in morebitno menjavo obraznih ploščic v Lionu v Franciji. Za odhod tja, pa Sluga ponovno potrebuje odobritev ZZZS, drugače bo moral tudi te stroške plačati kar sam.

»Naj ne obupajo«

Sluga pravi, da v postopkih namerava vztrajati. Njegov cilj ni le povračilo denarja, temveč tudi strokovna presoja, zakaj so bila priporočila in poznejše ugotovitve tujih zdravnikov tako dolgo brez ustreznega odziva slovenskih ustanov.

Drugim pacientom v podobnem položaju sporoča, naj ne obupajo. Če potrebne obravnave doma ne dobijo, naj poiščejo dodatno strokovno mnenje, po potrebi tudi v tujini, ter vztrajajo pri svojih pravicah. Njegova zgodba kaže, kako se lahko zdravstvena težava spremeni v dolgotrajen pravni, finančni in življenjski boj.

Oglejte si celoten podcast

To je le kratek povzetek pogovora. Branko Sluga v celotnem podcastu podrobneje predstavi svojo zdravstveno pot, posamezne posege, težave pri pridobivanju napotitev in povračilu stroškov ter načrte za nadaljevanje postopkov.

Vabljeni k ogledu celotnega podcasta portala e-maribor.si:

slike: Osebni arhiv Branko Sluga

The post Podcast Branko Sluga. V sporu z ZZZS. V Sloveniji bi umrl, šele v tujini pa so mu pomagali. appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo se v našem podcastu pogovarjali z Brankom Slugo. Človekom, ki je v življenju prestal številne težke preizkušnje. Po tem, ko mu v Sloveniji po hudi prometni nesreči niso mogli ali hoteli pomagati, je rešitev za svoje zdravje poiskal v tujini. V Indiji, Švici, Tajski in v Franciji. Danes Sluga živi skoraj normalno življenje, bije pa pravni boj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

The post Podcart portala e-maribor.si – Branko Sluga. Bijem pravni boj z ZZZS appeared first on e-Maribor.

Ob nedavnem migrantskem valu, ko je po poročilih v Ceuto v zelo kratkem času vstopilo približno 60.000 migrantov, njihovo število je primerljivo z številom prebivalcev Ceute. Teh naj bi bilo od 60.00 do 70.000 tisoč kar pojasnjuje, zakaj je prišlo do tako velikega pritiska na lokalne službe in infrastrukturo.

Španska socialistična vlada, ki je na splošno zavzela pozitivno stališče do migracij, je dobila, kar je iskala. Preko 60.000 migrantov na španski enklavi. Ozemlju Evropske unije. Očitno v Španiji ne znajo, ali pa nočejo zagotoviti reda in zaščititi lastne ljudi. So potem sploh zmožni zaščititi španske meje z drugimi državami? Kritiki, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovo administracijo, pravijo, da je amnestija sprožila naval na mejo s Ceuto, saj je poslala sporočilo, da je Španija popustljiva do migrantov.

Španska severnoafriška enklava Ceuta se je v le nekaj urah iz mesta, ki se je pripravljalo na praznovanje svojega zavetnika, spremenila v prizorišče izrednih razmer. Kot poroča španski portal El Faro de Ceuta, so se dolgo tleče napetosti razplamtele v dogodek brez primere, ko je na tisoče ljudi iz Maroka množično prečkalo mejo.

There is so much misinformation being spread about what’s actually happening in Spain:

1) Migrants are not swimming or taking boats to Spain’s mainland. Ceuta is a Spanish enclave on Morocco’s northern coast.

2) This is a coordinated effort by Morocco’s government, seen in the… pic.twitter.com/Mglbm6VTke

— Power to the People ☭ (@ProudSocialist) July 31, 2026

Prebivalci Ceute so se še pred kratkim ukvarjali z vsakodnevnimi temami, od lokalnih razprav o spornih natečajih za zaposlitev do priprav na praznovanja in drugih načrtovanih dogodkov. Nato pa se je življenje v mestu skoraj povsem ustavilo. Ključni trenutki so se odvili pri valobranu Tarajal, kjer so se po navedbah lokalnega medija uresničili najhujši strahovi domačinov. Najprej so posamezniki mejo prečkali s plavanjem, kmalu zatem pa so tisoči ljudi preprosto peš vstopali na ozemlje Ceute.

Po pisanju domačega portala El Faro de Ceuta na meji v tistih trenutkih ni bilo učinkovite ovire, ki bi preprečila množični prihod. Avtorji članka navajajo, da so številni Maročani razumeli odprto mejo kot priložnost za vstop v Španijo. Ceuta je majhna in ko se ulice preobrazijo in mesto mrgoli ljudi, ki brezciljno tavajo, postanejo jasni pravi razsežnosti razmer. In teh ljudi je skoraj toliko, kot domačinov.

Thousands of migrants have streamed into the tiny Spanish territory of Ceuta in North Africa from Morocco, prompting local officials to call for help from Spain’s national government in Madrid to restore the border. pic.twitter.com/S2fTWapBzR

— The Associated Press (@AP) July 30, 2026

Po poročanju domačega portala El Faro de Ceuta se razmere v mestu še vedno niso umirile. Napetosti se stopnjujejo, na ulicah prihaja do spopadov, številni prebivalci pa naj bi se sami organizirali in skušali iz svojih stanovanjskih blokov odstraniti posameznike, ki so vanje vstopili brez dovoljenja. Strah pred plenjenjem je prisilil številna podjetja, da so zaprla svoja vrata, nekatere bencinske črpalke pa zaradi varnostnih razmer začasno ne strežejo strank. Po mestu se sprehajajo skupine mladih, mnogi bosi, ulice pa so polne odvrženih oblačil, smeti in drugega odpada. Zaradi izrednih razmer je bil odpovedan tudi tradicionalni poletni sejem.

Ataques xenófobos y agresiones racistas de ultraderechistas a la caza de migrantes al grito de “invasores” en Ceuta. Fascistas que se hacen llamar “patriotas”. pic.twitter.com/Ydlci7lE4Z

— Fonsi Loaiza (@FonsiLoaiza) July 30, 2026

In potem jokajo naši vrli levičarji, ker so migranti miroljubni in prijazni? pic.twitter.com/XoWef3a2uc

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) August 1, 2026

Občutek negotovosti je med prebivalci vse večji. Nekateri so si balkone v pritličju dodatno zaščitili z žičnatimi pregradami, saj se bojijo vlomov in nasilja. Ceuta se po navedbah lokalnega medija sooča z razmerami, ki močno presegajo njene zmogljivosti. Mesto z omejenimi viri se je znašlo na robu svojih zmožnosti, številni domačini pa menijo, da jih je država pustila same pri spopadanju z migrantsko krizo. Domači portal ob tem ostro kritizira španske oblasti in trdi, da je bila Ceuta v času najhujše krize prepuščena sama sebi.

#BREAKING: The Moroccan Muslims who have invaded the small Spanish city of Ceuta are now BREAKING INTO STORES by the HUNDREDS.

Police are completely overwhelmed.

Migrants can be seen running from one store to the next, grabbing items and running.

WHERE IS THE MILITARY?!!!!! pic.twitter.com/NjqQAI4zgD

— Matt Van Swol (@mattvanswol) July 31, 2026

Voditelji 22 držav Evropske unije so pozvali k izrednemu sestanku, na katerem bi razpravljali o odzivu bloka na prihod več deset tisoč migrantov v špansko enklavo Ceuta v Severni Afriki ta teden. pismu, za katerega viri za Euronews povedo , da sta ga sprožili Italija in Danska, so države članice pozvale k “izredni videokonferenci notranjih ministrov” in jo opisale kot “nujno zadevo”. Piše Evronews.

The post Ceuta na robu zloma! Migrantov skoraj toliko, kot prebivalcev. Najnovejše iz Ceute! (video) appeared first on e-Maribor.

V nesreči, ki se je v petek popoldne zgodila v predoru Kastelec na primorski avtocesti, sta bili udeleženi tudi službeni vozili policije, ki sta vozili v koloni spremstva varovane osebe.

 Nesreča zgodila na poti s Hrvaške, kjer je Pirc Musarjeva dopustovala, na uradni dogodek v Komendi, katerega se je hotela udeležiti. V trčenju sta se poškodovali dve osebi, od tega ena huje. Lažje poškodovana je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, so potrdili v uradu predsednice.

Zaradi izvajanja intervencije aktivnosti in ogleda kraja prometne nesreče je bil predor Kastelec nekaj ur zaprt, znova so ga odprli nekaj čez osmo uro zvečer. Preiskava nesreče še poteka, so pa o njej obvestili tudi pristojni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS.

Nesreča nikoli ne počiva. Je pa pred to potjo vsaj izmerila “ogljični odtis”, da se ni na zabave po Sloveniji vozila s helikopterjem. 

Lepo gesto so pri tem naredili v Slovenski demokratski mladini, ki so predsednici države zaželeli čimprejšnje okrevanje:

The post Predsednica države udeležena v prometni nesreči. appeared first on e-Maribor.

Število migrantov, ki so v zadnjem dnevu vstopili iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v severni Afriki, je naraslo na 60.000. Tistim, ki se jim je uspelo prebiti v mesto, delajo nered in uničujeo avtomobile, kamenjajo domačine in kradejo.

Mejne kontrole so odpovedale, zato je v četrtek v to špansko severnoafriško enklavo vstopilo na tisoče migrantov. Plaže so bile kmalu prekrite z gumijastimi obroči, plavutkami in drugo opremo, ki so jo migranti uporabili pri prečkanju morja.

Nekateri migranti so svoj prihod proslavili z rajanjem po ulicah, pri čemer naj bi poškodovali avtomobile, ropali trgovine, metali kamenje na domačine in povzročali drugo škodo. Čeprav gre za majhno ozemlje Evrope sredi severne Afrike, je Ceuta del Evropske unije in španskega državnega ozemlja.

CAYÓ MELILLA | Luego de la toma de Cauta, los invasores tomaron el control de Melilla y en estos momentos están usurpando casas, robando, apedreando a Españoles e incendiando autos.

Se ruega a la ciudadanía a que no salga de sus propiedades, que estén preparados por posibles… https://t.co/I7Nmf1gCn1 pic.twitter.com/2w6ulBUFTn

— CHAD (@ChadAbrazo) July 30, 2026

As everyone could have guessed, many of the 50 000 illegal migrants who crossed into Ceuta and Melilla yesterday spent the night by breaking into homes, looting stores and clashing with the Spanish police

pic.twitter.com/JlzZrFAtEo

— Visegrád 24 (@visegrad24) July 31, 2026

Ceuta and Melilla are set on fire by North African Muslim criminals. See for yourself. pic.twitter.com/PS2wVhpokk

— RadioGenoa (@RadioGenoa) July 31, 2026

Tako pa so na maroško-špansko mejo v Ceuti s tovornjaki pripeljali na tisoče vojaško sposobnih moških. Večina jih je bila osvobojenih kriminalcev, ki jih je kralj včeraj pomilostil! Vse to koordinira maroška vlada?

Thousands of military-age men were brought in trucks to the Moroccan-Spanish border in Ceuta. Most of them freed criminals pardoned by the king yesterday!

Notice the Moroccan officer assisting them. This was all coordinated by the Moroccan government. pic.twitter.com/pERBedfwq3

— Dr. Maalouf ‏ (@realMaalouf) July 30, 2026

JUST IN: Illegal immigrants set cars on fire after successfully breaching the Melilla border fence into Spain. pic.twitter.com/PmkpE9M3wV

— JIGNESH܁ᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠᅠ (@jignesh03011976) July 31, 2026

#BREAKING: The Moroccan Muslims who have invaded the small Spanish city of Ceuta are now BREAKING INTO STORES by the HUNDREDS.

Police are completely overwhelmed.

Migrants can be seen running from one store to the next, grabbing items and running.

WHERE IS THE MILITARY?!!!!! pic.twitter.com/NjqQAI4zgD

— Matt Van Swol (@mattvanswol) July 31, 2026

North African Muslim criminals also set fire to a bus in Ceuta. pic.twitter.com/1nbus2xgEr

— RadioGenoa (@RadioGenoa) July 31, 2026

Thousands of migrants have streamed into the tiny Spanish territory of Ceuta in North Africa from Morocco, prompting local officials to call for help from Spain’s national government in Madrid to restore the border. pic.twitter.com/S2fTWapBzR

— The Associated Press (@AP) July 30, 2026

Morocco didn’t send 40,000 of its own people into Ceuta and Melilla all at once, with no food or shelter, by accident.

They are using their people to take over Ceuta and Melilla.

Now they are breaking in homes, looting, and setting fires, while the people living there are… pic.twitter.com/EUdSRy0r7b

— Jammles (@jammles9) July 30, 2026

Evropski poslanec Branko Grims je zapisal: Podpiram zahtevo za izreden sklic Evropskega parlamenta zaradi organizirane invazije na Evropo!

Podpiram zahtevo za izreden sklic Evropskega parlamenta zaradi organizirane invazije na Evropo! https://t.co/SkyZEfCjRE

— Branko Grims (@BrankoGrimsX1) July 31, 2026

Slovenski premier Janez Janša je v odzivu na množičen prihod migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v zadnjih dneh poudaril, da je bilo pred tem dogajanjem “kar nekaj” opozoril. “Ceuta ni naključje. To je bilo načrtovano.” 

Predsednik vlade @JJansaSDS je skupaj z drugimi evropskimi voditelji poslal pismo @eucopresident @vonderleyen @Ireland2026eu, v katerem pozivajo k takojšnjemu in usklajenemu evropskemu odzivu na zaostrene migracijske razmere v Ceuti.

V pismu so voditelji držav izrazili resno… pic.twitter.com/O5MorKpV7x

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) July 31, 2026

The post Poglejte si te posnetke. V Ceuti 60.000 migrantov, ki kradejo, kamenjajo domačine in zažigajo avte appeared first on e-Maribor.

Razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta po mnenju nekaterih politikov odpirajo vprašanja o učinkovitosti varovanja schengenske meje. Zaradi dogajanja je bila na ministra za zunanje in evropske zadeve naslovljena pisna poslanska pobuda, ki predlaga razpravo o odgovornosti držav članic pri varovanju zunanjih meja EU.

obudnik meni, da težave niso zgolj posledica posameznih incidentov na meji med špansko Ceuto in Marokom, temveč tudi migracijske politike, ki po njegovem mnenju spodbuja nezakonite migracije ter povečuje pritisk na celotno schengensko območje.

Poslanec SDS Luka Simonič zato želi, da Republika Slovenija na ravni Evropske unije odpre razpravo o odgovornosti držav članic za učinkovito varovanje zunanjih schengenskih meja, da Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve preuči vse pravne možnosti, ki jih omogoča schengenski pravni red, ter da se v primeru ugotovljenih kršitev preuči možnost podpore postopkom za začasno suspendacijo Španije iz schengenskega območja. Ceuta tako predstavlja opozorilo za celotno Evropsko unijo. Težava niso zgolj dogodki na meji, temveč tudi politika, ki po njegovem mnenju dopušča ali spodbuja nezakonite migracije.

𝐒𝐜𝐡𝐞𝐧𝐠𝐞𝐧 𝐥𝐚𝐡𝐤𝐨 𝐝𝐞𝐥𝐮𝐣𝐞 𝐥𝐞, č𝐞 𝐯𝐬𝐞 𝐝𝐫ž𝐚𝐯𝐞 č𝐥𝐚𝐧𝐢𝐜𝐞 𝐬𝐩𝐨š𝐭𝐮𝐣𝐞𝐣𝐨 𝐞𝐧𝐚𝐤𝐚 𝐩𝐫𝐚𝐯𝐢𝐥𝐚.

V zadnjem obdobju razmere na zunanji meji Evropske unije v španski enklavi Ceuta kažejo na resne pomanjkljivosti pri varovanju schengenske meje. Te… pic.twitter.com/ePun81BqTk

— Luka Simonič (@luka_simonic) July 31, 2026

Kot je Luka Simonič zapisal za naš portal e-maribor.si: Včerajšnji množični prihod neregularnih migrantov v Ceuto ni prvi tovrsten dogodek, je pa najobsežnejši doslej, saj mediji poročajo o 49.000 prispelih. Španske in maroške oblasti so sicer uspešno zajezile priliv prebežnikov in se dogovorile o hitrem vračanju. Dogodku je verjetno botrovala nedavna odločitev španskega Vrhovnega sodišča, da prebežnikov, ki skušajo doseči Ceuto in Melillo po morju, ni mogoče avtomatično vračati v Maroko. Poleg tega so se v Maroku razširile govorice, da je mogoče vstopiti v enklavo brez dokumentov. Dogodek ima zunanjepolitične posledice, saj Italija izraža željo po izločitvi Španije iz schengenskega območja. To je verjetno povezano s širšo špansko migracijsko politiko, saj je Španija neregularnim migrantom ponudila množnost legalizacije statusa, ce so v državi vsaj 5 mesecev in nekaznovani. Po nekaterih ocenah bi lahko v enem letu. Španija v tem okviru sprejela do tri milijone migrantov in njihovih družinskih članov. Ker bi se te osebe lahko gibale tudi v schengenskem prostoru, to sproža reakcije več potencialnih ciljnih držav v EU, ki si prizadevajo za omejevanje migracij.

Število migrantov, ki so v zadnjih dneh vstopili iz Maroka v špansko eksklavo Ceuta v severni Afriki, je naraslo na 60 tisoč. Med poskusom prečkanja meje po kopnem in morju jih je do zdaj umrlo že več kot 50. Špansko notranje ministrstvo je pred tem ocenilo, da je v mesto vstopilo približno 49 tisoč ljudi. 

Kot je dejal slovenski zunanji minister Tone Kajzer: Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Evropska zunanja meja ne sme biti znova prebita.

Prihod 50.000 ilegalnih migrantov na špansko ozemlje v enem samem dnevu prinaša zaskrbljujoče spomine na leto 2015, ko je bila zunanja meja Evrope dejansko prebita. Tega ne smemo dovoliti, da se zgodi znova.

Danes sem bil v stiku… pic.twitter.com/ei3hGqH2I1

— Tone Kajzer (@TKajzer) July 31, 2026

Ob tem so Italijani odredili zaprtje pomorskih in letalskih povezav s Španijo, poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, ki se sklicuje na vladne vire. Po navedbah agencije je bila odločitev sprejeta po preučitvi najnovejših informacij na seji Odbora za priseljevanje in varnost meja, ki mu predseduje italijanski notranji minister Matteo Piantedosi. Piše Siol.net.

The post Kar 60.000 migrantov preplavilo špansko enklavo Ceuta. Luka Simonič ostro nad špansko vlado appeared first on e-Maribor.

V romskem naselju Ruperč Vrh pri Novem mestu danes poteka odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Zaradi zagotavljanja varnosti na kraju posreduje več policijskih enot. Tudi helikopter!

V romskem naselju Ruperč Vrh pri Novem mestu danes poteka odstranitev nelegalno zgrajenega objekta. Akcijo izvajajo pristojne službe, pri rušenju in odvozu objekta pa zaradi zagotavljanja varnosti sodeluje tudi večje število policistov.

Po informacijah, ki smo jih dobili v naše uredništvo s terena, naj bi bilo vzdušje na začetku tudi napeto. Med postopkom naj bi posamezniki iz romskega naselja grozili delavcem, ki sodelujejo pri odstranitvi objekta. Policija skrbi za varnost vseh udeležencev in nemoten potek izvršitve odločbe. Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta poteka na podlagi odločb pristojnih organov. Zaradi možnosti incidentov so policisti na območju izvajanja del okrepili svojo prisotnost, v zraku je tudi helikopter.

Za zdaj ni informacij, da bi prišlo do fizičnih obračunov ali drugih hujših incidentov, pristojni pa razmere spremljajo in zagotavljajo, da bo postopek izveden v skladu z veljavno zakonodajo.

slike: Policijska kontrola Dolenjske

The post Na Dolenjskem Romom rušijo črno gradnjo. Policija varuje delavce. Imamo fotografije s kraja! appeared first on e-Maribor.

Levica, najslabši partner katerekoli koalicije, je navrtala v svojem mandatu toliko izgube, da bi zdavnaj morala pristati na smetišču politične zgodovine. Ne samo Asta Vrečko, ki je pustila luknjo na ministrstvu za kulturo. Tu je tudi Luka Mesec, ki je v svojem mandatu izvrtal 180-milijonsko luknjo. 

Načrtovanje sredstev na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve (prej še ministrstvu za delo) za letošnje leto je bilo »najmanj neustrezno«, poudarja ministrica Mateja Ribič. Z drugimi besedami: računske operacije prejšnji vladi res niso šle od rok in bivši minister Luka Mesec je novi ministrici zvrtal kar 180-milijonsko luknjo, ki jo bo zdaj morala krpati ta vlada. Pa ne samo to. Levica se hvali kako je imela v času vladavine Roberta Goloba najboljše ministre in ministrico. V bistvu pa so le v nedogled zapravljali ne samo državni denar, ampak denar slehernega državljana.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve je Mateja Ribič prevzela pred dvema mesecema. »Po temeljitem pregledu poslovanja lahko z gotovostjo povem, da finančno stanje ni takšno, kot bi moralo biti,« je povedala za portal Domovina.je.

Načrtovanje sredstev za letošnje leto je bilo po njenih besedah »najmanj neustrezno«. Glavni razlog za to vidi v neupoštevanju dviga minimalne plače, ki je izrazito zarezal v načrtovane odhodke ministrstva in povzročil visok primanjkljaj. Minimalna plača se je namreč povečala za 16 odstotkov, v načrtovanih odhodkih ministrstva pa sta bila upoštevana le dva odstotka, je pojasnila.

In o morali ter gospodarstvu nam pridiga Luka Mesec?

The post Nekdanji minister Luka Mesec v svojem mandatu izvrtal 180-milijonsko luknjo. appeared first on e-Maribor.

Leva opozicija skuša na vsak način preprečiti, da bi ljudje v Sloveniji živeli bolje. Med tem pa poziv gospodarstva k takojšnjemu znižanju DDV na osnovna živila z 9,5 na 5 odstotkov. Piše portal Nova24TV.

Gospodarski krog, v katerem sodeluje tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), poziva k čimprejšnji uveljavitvi znižanja stopnje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov. A kaj ko to zavira Ustavno sodišče in opozicija, ki je precej sovražno nastrojena.

17 gospodarskih in kmetijskih organizacij, združenih v Gospodarskem krogu, namreč podpira interventni zakon. Opozarjajo, da so se stroški dela v Sloveniji od leta 2022 do 2025 po podatkih Eurostata povečali za 28,6 odstotka, medtem ko je bilo evropsko povprečje 15,6 odstotka. Kljub temu se BDP na prebivalca v standardih kupne moči ni približal povprečju EU in je leta 2025 ostal pri 90 odstotkih, enako kot leta 2022. To po njihovem prepričanju kaže, da zgolj višanje stroškov dela brez rasti produktivnosti ne prinaša razvojnega zagona. 

Osnovna živila

Slovenija potrebuje ukrepe, ki bodo krepili kupno moč in razbremenili prihodke iz dela. Znižanje DDV na osnovna živila bi po njihovem mnenju vzpostavilo primerljive pogoje s sosednjimi državami, zmanjšalo življenjske stroške in prispevalo k stabilnosti gospodarstva. Zato pozivajo k hitri odločitvi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki predvideva uvedbo nižje stopnje DDV in druge ukrepe, saj vsako odlašanje pomeni izgubljene razvojne priložnosti. 

A kaj, ko tega, ne Ustavno sodišče, ki melje počasi, kot tudi opozicija, ki je sovražno nastrojena tega ne razumeta. Ne razumeta stiske ljudi, ki komaj preživijo iz meseca v mesec. In taki ljudje ne morejo vladati Sloveniji.

The post Zaradi opozicije in Ustavnega sodišča, osnovna živila še vedno plačujete dražje, kot bi jih sicer appeared first on e-Maribor.