Množični pojavi zasebnih kazenskih tožb zoper nekatere vidne politike Golobove administracije so se začeli. Tudi proti nekdanji ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan. A baje naj bi imela Švarc Pipanova na sodišče pretihotapila telefon.

In zanimivo. z medijskih objav, povezanih s ponedeljkovo sodno obravnavo, kjer je, na podlagi zasebne tožbe, obtožena nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je med drugim razvidno, da je med sodnim narokom pri sebi imela tudi mobilni telefon. Kar je nenavadno, saj je znano, da obtožencem in pričam mobilne telefone in celo pametne ure varnostna služba sodišča ob prihodu v sodno stavbo odvzame oziroma jih morajo izročiti v shrambo, vse to ob neposredni prisotnosti varnostne službe.

Po pisanju medijev je namreč obtoženka med narokom dlje časa uporabljala mobilni telefon. Uporabljala naj bi ga tudi na način, ki je vzbujal sum fotografiranja oziroma slikovnega beleženja dogajanja v sodni dvorani. Prav tako naj bi ji med narokom telefon glasno zazvonil,

Kot piše portal Nova24TV je moral sodnik Rok Kobal zaradi njenih zahtev predobravnavni narok po nekaj minutah prekiniti. V nadaljevanju sojenja pa je Švarc Pipanova, ki se brani brez odvetnika, uprizarjala pravi šov. K besedi se je priglašala, kadar se ji je zahotelo, sodnika nagovarjala kar sede, čeprav jo je opozoril, da v času, ko govori, mora stati in prižgati mikrofon. V sodni dvorani je povzdigovala glas, podajala nelogične zahteve, po opozorilu sodnika Kobala in tudi odvetnika tožeče stranke, da se umiri, je za kratek čas le obmolknila. Ves čas postopka pa je mirno uporabljala tudi svoj mobilni telefon. V sodni dvorani je zbrane, med njimi tudi številne predstavnike medijev, zmotilo glasno zvonjenje njenega telefona, s katerim je kasneje povzročala še hrup, ko ji je ta padal iz rok.

Kot piše Bojan Požar Dominika Švarc Pipan postopka posebnega dovoljenja za vnos mobilnega telefona s strani sodišča ni imela in je skladno s hišnim redom ob vstopu v stavbo in varnostnem pregledu s strani pravosodne policije prejela navodila o hrambi elektronskih naprav v za to namenjeni predalčnik. Stranka je navodila upoštevala in deponirala prenosni računalnik, medtem ko v primeru mobilnega telefona tega ni storila in bila s strani sodnika ustrezno opozorjena.

Si je pa prislužila zato novo kazensko ovadbo.

The post Kako je lahko Dominika Švarc Pipan na sodišče pretihotapila telefon? appeared first on e-Maribor.

Med Katjo Kokot vodjo poslanske skupine Resnica in Borutom Sajevcem vodjem poslanske skupine Svoboda, se je vnela vroča debata o domnevnem podkupovanju poslancev. Kokotova je Sajevcu povedala par pikrih.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot je na petkovem kolegiju predsednika državnega zbora dodobra zaprla usta vodji poslanske skupine Svoboda Borutu Sajovcu. Na račun domnevnega domnevnem podkupovanja poslancev je spregovorila tudi o skrivnostih, ki naj bi spremljale smrt podjetnika Dušana Konde, in omenila celo preiskavo, ki naj bi segala do GEN-I. Poslancu Svobode Borutu Sajovicu je tudi namenila ostro opozorilo: “Preden ponovno izrečete moje ime, dobro premislite.”

Po govoru Katje Kokot bi vsak pričakoval, da bo vse, kar je povedala, odmevalo v medijih kot nujna novica. A nikjer ne boste našli niti enega članka o tem.

Toliko o tem. @KokotKatja https://t.co/3m1v49OGj4

— Jana Gržinič (@JanaGrzinic) October 17, 2026

»Jaz se v bistvu nisem želela oglasiti, pa se moram,« je začela svoj nastop in Sajovicu sporočila, da se čuti dolžno pojasniti dogajanje, povezano z njeno poslansko skupino. »Naši poslanci so del največje korupcijske afere v zgodovini Slovenije,« je zatrdila in nadaljevala z očitki, da naj bi jih poskušali podkupiti za prestop v Gibanje Svoboda. Omenila je tudi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki naj bi javno objavil določene dokaze, in Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Proti koncu nastopa je Kokotova neposredno nagovorila Sajovica in mu sporočila, da se ne namerava umakniti iz politike. “Ne, ne bom šla, ne bom se pustila ustrahovat,”

The post Katja Kokot povedala Sajovcu nekaj pikrih (video) appeared first on e-Maribor.

Kakorkoli nas nekateri prepričujejo, da je bila narodno osvobodilna borba nekaj pravičnega za slovenski narod, bolj se lahko čudimo, nekaterim še ohranjenim zapisom, ki so se ohranili do današnjih dni, na ozemlju Slovenije. Poglejte si to zloglasno odredbo spisano leta 1943.

Komunistično vodstvo si med drugo svetovno vojno ni prizadevalo zgolj za odpor proti okupatorju, temveč tudi za prevzem in utrditev politične oblasti. Osvobodilni boj in komunistična revolucija sta bila tesno prepletena procesa, ki ju ni mogoče razumeti, če enega preprosto izločimo iz zgodovinske slike. Za številne Slovence je bil boj proti okupatorju boj za svobodo in prihodnost naroda. Za komunistično vodstvo pa je vojna pomenila izključno priložnost za korenito spremembo političnega in družbenega sistema, kako se dokopati do oblasti in oblast obdržati za vsako ceni

Tisti, ki so nasprotovali revolucionarnim metodam ali komunističnemu prevzemu oblasti, so se znašli v vse bolj zaostrenih razmerah. Tisti, ki se niso strinjali s komunizmom so bili izpostavljeni pritiskom, aretacijam, zapiranju in nasilju. Vojno nasilje, revolucionarni obračuni ter poznejši povojni poboji so za seboj pustili globoke rane, ki jih slovenska družba še danes ni v celoti presegla. Komunistom z željo po oblasti je bilo vseeno koga likvidirajo. So to Ženske, otroci, ali moški v najlepših letih. Oblast je bila za njih sveta.

Razvoj OF je leta 1943 šel tako daleč v komunizme, da je narodna osvobodilna vojska zapovedala pobijati, umoriti vse prisilne mobilizirance, ki ne vedo nič o kumunizmu in ne kažejo zanj zanimanja. Podpisnik dokumenta politični komisar Fric Novak. Med vojno je deloval kot politkomisar v različnih partizanskih enotah (mdr. v Krimskem odredu). Njegovo ime se v zgodovinskih virih in javnih razpravah pogosto povezuje z medvojnimi poboji civilistov in likvidacijami, predvsem na območju Krimske jame. Bil je stric znanega slovenskega pesnika ter “rdečega” akademika Borisa A. Novaka

Odredba, ki se je ohranila do današnjih dni, zahteva, da se vse nove mobilizirance komisijsko pregleda in preveri njihovo politično prepričanje. Cilj je oblikovati 100-odstotno komunističen kader. Tiste, ki ne poznajo zgodovine komunizma ali niso primerni za takšno usmeritev, naj bi izločili. Dokument navaja, da je iz enote pobegnilo najmanj 95 odstotkov mobilizirancev, vpoklicanih do 15. decembra 1942. Hkrati izrecno ukazuje, da je treba obsojence na smrt likvidirati javno, da bi javnost izvedela za njihova dejanja. Likvidacije tistih, ki se upirajo komunističnemu režimu, pa se morajo, po ukazu izvrševati v največji tajnosti. Zagrozili so celo, da vodo izvrševalci odgovarjali za to, če bo javnost izvedela za likvidacije,

Nekateri dokumenti iz daljnega leta 1943 so se na srečo ohranili do današnjih dni, da smo lahko priča resničnemu delovanju komunističnega režima, katerega so vladajoči dolga leta prikrivali. Zloglasna odredba z dne 3. februarja 1943, je jasen dokaz, kaj so komunisti počeli s slovenskim narodom. 

vir: Huda jama 1945/ omrežje X

The post Poglejte si to zloglasno odredbo iz leta 1943, s katero so si komunisti utrdili pot na oblast appeared first on e-Maribor.

Tokrat smo v našo družbo povabili zanimivega človeka. Prihaja iz malega kraja Kozje v središču Kozjanskega. Je gradbeni tehnik z več kot desetletjem praktičnih izkušenj na področju gradbeništva in projektiranja.  Izkušnje je pridobival v Sloveniji in Nemčiji. Deloval je tudi v Slovenski vojski. Kljub mladim letom, šteje jih komaj 33, se je odločil da bo vložil kandidaturo za župana občine Kozje. V našo družbo smo povabili Denisa Žučka.

1. Gospod Žučko, kljub mladosti ste se odločili za kandidaturo za župana občine Kozje. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Odločitev je padla predvsem na podlagi pogovorov znotraj trenutne svetniške skupine SDS Kozje. Po teh pogovorih, smo nekako bili mnenja, da občina Kozje potrebuje nekako nov zagon, nov veter. Pripravili smo program, ki zajema ključne točke, kjer je občina nekako zaspala. Govorim predvsem o gospodarstvu, infrastrukturi na obrobnih predelih občine, zdravstva, varnosti in kulturni dediščini po vseh krajih občine.

2. Kandidirate kot strankarski kandidat SDS, vas podpira še katera politična stranka?

Kandidiram kot kandidat stranke SDS. Z ostalimi strankami se glede kandidature še nismo pogovarjali. Bistvo kandidature je sicer tudi to, da mora biti občina tukaj za vse občane iz vseh predelov občine, ne glede na politične pripadnosti.

Denis Žučko s predsednikom SDS, Janezom Janšo

3. Kako nameravate spodbuditi razvoj gospodarstva v občini Kozje? Ali vidite priložnosti predvsem v obrti, malem podjetništvu ali tudi v prihodu novih investitorjev?

Kar se tiče podjetništva, moram najprej povedati, da imamo v občini Kozje ogromno zelo uspešnih obrtnikov, podjetnikov in podjetij, ki izdelujejo vrhunske izdelke. Zelo pomembno je, da se občina z njimi pogovarja in sodeluje ter jim omogoči razvoj podjetij. Zato je tukaj ključna obrtno-poslovna cona, ki že predolgo let stagnira prazna.
Glavna prioriteta torej je, da se obrtno-poslovna cona zažene in se najprej ponudi zemljišča domačim podjetjem iz občine Kozje in nato seveda tudi ostalim.

4. Kakšne načrte imate za razvoj obrtno-poslovne cone? Kako bi zagotovili, da bi ta postala prostor novih podjetij in delovnih mest?

V obrtno-poslovni coni je potrebno najprej rešiti lastništvo zemljišč. Zato se bo potrebno že prvi dan nastopa mandata začeti pogajati z lastniki le-teh. Potem pa je seveda potrebno ta zemljišča z dobrimi pogoji tudi ponuditi podjetjem, ter jim pri tem nuditi podporo. Zanimanja s strani podjetij je bilo že ogromno, tako da menim, da bi jo lahko relativno hitro zapolnili, kar seveda pomeni, da bodo na voljo nova delovna mesta, ki so v taki občini kot je Kozje zelo pomembna.

5. Kozjansko ima številne turistične potenciale. Kako bi povezali turistične ponudnike, lokalne kmetije, gostince in kulturne znamenitosti, da bi obiskovalci v občini ostali dlje časa?

V občini Kozje se je zelo dobro razvil športni turizem, ki so ga zagnali predvsem lastniki Kozjanskega dvora. To privablja na naše športne objekte raznovrstne reprezentance, ekipe in športnike. Zato jim je potrebno tudi zagotoviti s strani občine ugodne razmere, kot je npr. igrišče z umetno travo. Kar se tiče povezovanja ponudnikov turističnih storitev, moram povedati, da med sabo že dobro sodelujejo, občina pa jim mora seveda zagotoviti ugodno okolje za delovanje. Prvi korak v pravo smer je že bil storjen z ustanovitvijo Javnega zavoda za turizem, šport in kulturo Kozje. Vzpostaviti bi bilo potrebno skupno turistično mrežo v kateri bi obiskovalec dobil celoto. Torej v kompletu nastanitev, izlete, potem razne degustacije, ogled kmetij, obiski kulturnih znamenitosti itd.

6. Kmetijstvo je za številne družine na Kozjanskem še vedno pomembna gospodarska dejavnost. Kako bi občina lahko učinkoviteje pomagala družinskim kmetijam in mladim, ki želijo prevzeti kmetije?

V prvi vrsti je potrebno zmanjšati administrativna bremena, torej zagotoviti manj birokracije. Potrebno je tudi poenostaviti trženje in poslovanje kmetov in olajšati prodajo kmetijskih izdelkov. Absolutno je potrebno zagotoviti tudi lokalno samooskrbo. Občina mora spodbujati povezovanje lokalnih pridelovalcev in potrošnikov, ter prisluhniti težavam obojih.

7. Bi podprli konkretne ukrepe za večjo lokalno samooskrbo, denimo vključevanje lokalnih pridelovalcev v oskrbo šol, vrtcev in drugih javnih ustanov?

Absolutno. To je nujno potrebno.

8. Prebivalci obrobnih delov občine pogosto potrebujejo dobro urejene ceste za vsakodnevne opravke. Kako bi izboljšali vzdrževanje in obnovo občinskih cest ter zagotovili bolj enakomeren razvoj vseh krajev?

Potrebno bi bilo opraviti ogled vseh cest v celotni občini ter ustanoviti kategorije po nujnosti. Na podlagi tega pa seveda narediti sistematični večletni plan obnove in vzdrževanja. Tako bi preprečili, da pride do sanacije šele takrat, ko je cesta že zelo uničena.

9. Kakšen je vaš pogled na gradnjo pločnikov in zagotavljanje varnih poti za pešce, zlasti za otroke, starejše in druge ranljive udeležence v prometu?

Seveda je nujno potrebno zagotoviti varne prehode pešcev, kjer je to potrebno in mogoče. Predvsem kjer so avtobusne postaje, mora biti zagotovljen varen prehod otrok. Med prednostnimi nalogami je seveda tudi ureditev pločnika ob regionalni cesti stari trg-Pilštanj-Lesično.

10. Obvoznica Kozje je pomembno prometno vprašanje. Kako bi kot župan pristopili k temu projektu in kako bi sodelovali z državo, da bi se postopki premaknili naprej?

Obvoznica Kozje sovpada z rešitvijo obrtno-poslovne cone. Torej v sklopu tega, bi nujno bilo treba narediti tudi obvoznico iz cone mimo trga Kozje proti Vetrniku. Jaz sam večjih težav ne vidim. Potrebno bi bilo pripraviti projekt ter ga predstaviti pristojnim institucijam.

Denis Žučko

11. Kakšno vlogo bi po vašem mnenju moral imeti center za zaščito in reševanje v občini Kozje? Katere konkretne izboljšave bi prinesel občanom?

Ob obstoječem gasilskem domu v Kozjem, bi center za zaščito in reševanje zagotavljal prostore za civilno zaščito, rdeči križ, reševalne enote, policijo, prve posredovalce in gasilsko poveljstvo občine. S tem bi omogočili štabno vodenje ob večjih dogodkih.

12. Prostovoljna gasilska društva in druge reševalne službe so pogosto prvi, ki priskočijo na pomoč. Kako bi zagotovili ustrezno financiranje, opremo, usposabljanje in dobre pogoje za njihovo delo?

Zagotavljati je potrebno podporo ustreznemu financiranju sistema zaščite, reševanja in obveščanja. Gasilskim društvom je potrebno zagotoviti predvsem ustrezno infrastrukturo za usposabljanje in izobraževanje. Občina bi morala z gasilsko zvezo in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pripraviti večletni investicijski načrt potreb, v katerega bi zajeli vse potrebe od opreme, do mehanizacije in usposabljanja. Tako bi lahko večje naložbe načrtovali več let vnaprej. Seveda je potrebno redno spremljati tudi državne razpise. Prav tako je potrebno enakomerno obravnavati prav vsa prostovoljna gasilska društva glede na njihove potrebe v celotni občini.

13. Kako bi zagotovili kakovostne pogoje za otroke v občini ter ustrezno podporo osnovnima šolama v Kozjem in Lesičnem? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Predvsem preko kakovostne ponudbe šolskih ter zunajšolskih programov za otroke in mlade. Nujno je potrebno tudi zagotoviti sredstva za plavalne tečaje, šolo smučanja ter kvalitetne šolske tabore in šolo v naravi. Zagotavljati pa tudi kakovostne, čim krajše in celovito pokrite šolske prevoze.

14. Športna društva pomembno prispevajo k zdravemu življenju mladih in povezovanju skupnosti. Kako bi jim občina lahko bolj pomagala in kakšen je vaš načrt za razvoj športne infrastrukture, zlasti igrišča z umetno travo?

Potrebno je predvsem prisluhniti potrebam športnim društvom ter jim zagotoviti ustrezno športno infrastrukturo in njeno vzdrževanje. V tej smeri je bil v zadnjih nekaj letih narejen velik korak naprej, predvsem po zaslugi naše svetniške skupine v tem mandatu. Igrišče z umetno travo bi spodbudilo ekipe, reprezentance, da bi še z večjim veseljem prišli trenirat v Kozje, kar seveda pomeni spodbujanje športnega turizma v občini.

15. Kozje in okoliški kraji imajo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino. Kako bi poskrbeli za ohranjanje trga Pilštanj ter drugih zgodovinskih trgov in znamenitosti, da bi ti ostali živi tudi za prihodnje generacije?

Trg Pilštanj je žal specifika v naši občini, kar pomeni, da bo potrebno vložiti nekaj truda da pride do dogovora z lastniki, vendar tu smo zelo odločeni, da trg Pilštanj uredimo in preprečimo nadaljnjo razpadanje trga. Verjamem, da kjer je volja je tudi pot. Tudi pri vseh ostalih trgih je seveda potrebno zagotavljati redno vzdrževanje in urejanje pročelij spomeniško zaščitenih stavb.

Denis Žučko

16. Kako bi spodbudili kulturna društva, lokalne ustvarjalce in organizatorje prireditev ter hkrati kulturo še bolj povezali s turističnim razvojem občine?

Predvsem z oglaševanjem in financiranjem kulturnih in muzejskih infrastruktur, društev, kvalitetnih prireditev, razstav itd. V občini že imamo vrhunsko infrastrukturo za tovrstne prireditve, kot so npr. Grad Podsreda, zapori, stara šola, kinodvorana… Tako, da tu se definitivno da veliko iztržit.

17. Dostop do zdravnika in drugih zdravstvenih storitev je za prebivalce manjših občin pogosto velik izziv. Kaj bi lahko občina Kozje storila za boljšo dostopnost zdravstvene oskrbe?

Tukaj je potrebno s pristojnimi institucijami nujno pridit do dogovora o nabavi reševalnega vozila, saj reševalno vozilo iz Šmarja pri Jelšah v odročnejše kraje naše občine pogosto potrebuje več kot 1 uro, kar je v nujnih primerih usodno in nedopustno. Hkrati se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev rednega zdravniškega dežurstva v Kozjem.

18. Staranje prebivalstva prinaša vse večje potrebe po pomoči na domu, socialni oskrbi in drugih oblikah podpore. Kako bi izboljšali kakovost življenja starejših in pomagali tistim, ki živijo sami?

Tukaj lahko rečem, da smo izjemno ponosni na dom starejših Kozje, ki je bil po dolgih letih boja občinskega odbora SDS tudi pred tremi leti zgrajen. Dom nudi udobno in zelo kvalitetno bivanje upokojencev. Krepili bomo tudi storitev PROSTOFER, ki se je v naši občini odlično prijela in se tudi kvalitetno izvaja.

Denis Žučko

19. Kakovosten občinski prostorski načrt je temelj za prihodnji razvoj. Kako bi zagotovili dovolj možnosti za gradnjo stanovanj, razvoj podjetij in ohranjanje kmetijskih zemljišč, ne da bi pri tem zanemarili potrebe krajanov?

Preverili bi obstoječa stavbna zemljišča in možnosti njihove boljše izrabe. Prednost bomo namenili zapolnjevanju obstoječih naselij in širitvam na območjih, kjer je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Posebno pozornost bomo namenili mladim družinam in posameznikom, ki si želijo ustvariti dom v domačem kraju.

20. Kaj bodo vaši prvi koraki, če postanete župan občine Kozje?

Težko se odločim samo za enega (smeh). Definitivno bo prvi korak rešitev obrtno-poslovne cone ter obvoznice. Namreč ustvarjanje pogojev za podjetništvo ter delovna mesta so naše prioritete. Obljubljam pa, da bom župan vseh, zato bodo v primarnem planu tudi potrebe občank in občanov v odročnejših in v zadnjih letih pozabljenih predelov.

Hvala, da ste si vzeli čas, za naš portal in vse dobro v tekmi za župana

Iskrena hvala!

slike: Denis Žučko osebni arhiv, Intervju: M.G.

The post Intervju Denis Žučko: “Občina Kozje potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Slovenijo čez mesec dni čakajo lokalne volitve, na katerih bodo občanke in občani odločali o tem, kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil njihove občine in zastopal njihove interese v občinskih svetih.

Letošnje lokalne volitve bodo pomemben preizkus za aktualne župane, ki se potegujejo za nov mandat, pa tudi priložnost za nove kandidate, ki obljubljajo drugačne rešitve in nove razvojne usmeritve. Najbolj zanimiv boj bo v dveh največjih mestih, kjer je tudi največ kandidatov.

Posebno zanimivo bo na območju Maribora in okoliških občin, kjer se za županske položaje potegujejo tako izkušeni lokalni politiki kot novi obrazi in znana športnica.. Volivci bodo presojali dosedanje delo občinskih vodstev, predstavljene programe in obljube kandidatov. Pričakovati je mogoče tudi živahno kampanjo, v kateri bodo pomembno vlogo odigrali lokalni problemi, razvojne naložbe, preglednost porabe javnega denarja in vprašanje, kako učinkovito občine odgovarjajo na potrebe svojih prebivalcev.

Tu so kandidati Maribora in okolice:

Mestna občina Maribor: Andrej Bauman – nestrankarski kandidat; Aleš Ernecl – Straža; Matevž Frangež – SD (s podporo Levice in Liste kolesarjev in pešcev); Vincenc Gajser – Stranka slovenskega naroda; Bor Greiner – nestrankarski kandidat; Igor Jurišič – Stranka mladih – Zeleni Evrope; Katja Koren – s podporo SDS,  Demokratov, NSi in Fokusa ter SLS; Andrej Matvoz – Gibanje Svoboda; Matej Vodopivec – LPR (s podporo Piratov); Mitja Zgoznik – Resni.ca.

Hoče–Slivnica: Marko Soršak – neodvisni, Mag. Simon Štrancar – neodvisni kandidat s podporo SDS, NSi, SLS, Demokratov in stranke Vesna.

Ruše: Urška Repolusk – neodvisna kandidatka; Jernej Ajd – neodvisni; Barbara Jert – neodvisna kandidatka.

Selnica ob Dravi: Vlasta Krmelj – SDS; Jurij Lep – Gibanje Svoboda; Tomaž Ozim – neodvisni

Šentilj: Petra Pucko – neodvisna; Boris Bezjak – Gibanje Svoboda; Marijan Pojbič – neodvisni

Pesnica: Gregor Žmak – neodvisni kandidat; Danijel Valentan – SLS.

Duplek: Mitja Horvat, neodvisni, Milica Simonič Steiner, neodvisna s podporo SDS,  Damijan Kaučič, neodvisni in Nuška Tschammer, neodvisna

Slovenska Bistrica: dr. Peter Cvahte – SD; Matej Španinger – SNS; Edita Gošnik – Gibanje Svoboda; dr. Ivan Žagar – podpora SLS, SDS, NSi, Fokusa in Stranke generacij.

Miklavž na Dravskem polju: Egon Repnik – neodvisni, Iztok Peterin – neodvisni

Rače–Fram: Samo Rajšp – SLS

The post To so kandidati za župane v Mariboru in okolici appeared first on e-Maribor.

Po nedeljskem referendumu, kjer je koalicija izgubila zakon o parlamentarni preiskavi, kjer so v bistvu zaščitili Roberta Goloba, pred njegovimi nečednimi rabotami, se je prav on odzval z najbolj butastim videom vseh časov.

Robert Golob, ki je že pol lete le še poslanec, ne more skrati razočaranja, da mu je nekdo vzel oblast. Kaj drugega, kot obtoževati stranko SDS in njihove koalicijske partnerje in Resnico, pa mu pravzaprav ne preostane. Pa ne le to  po referendumskih rezultatih je Golob vlado obtožil, da je do oblasti prišla s prevaro, ter jo pozval k ponovnemu preverjanju podpore na predčasnih volitvah.

Janeza Janšo pa je iz svoje depolitizirane televizije celo nagovoril, da naj odstopi. Večje neumnosti v slovenski politiki še nikoli ni bilo slišati. 

Prav o tem sta na svojem Brifu, spregovorila tudi Zala Klopčič in Tim Rauter.

Tako sta @zalaklopcic in @RauterTim “slekla” Roberta Goloba https://t.co/Jwi9jT1lY9

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) October 17, 2026

video/vir: Domovina.je

The post Najbolj butasti video tedna. Pokomentirala sta ga tudi Zala Klopčič in Tim Rauter (video) appeared first on e-Maribor.

Dogajanje v četrtkovi Tarči je sprožilo začudenje med gledalci. Med govorom nekdanjega ministra Gregorja Viranta je namreč dvakrat prišlo do prekinitve povezave. Je povedal preveč?

V Tarča, ki je po zamenjavi vlade spet usmerjena na levo, so se pogovarjali o političnem dogajanju, ter pretresih v stranki Demokrati in odstop poslanke Tee Košir. V studiu so sodelovali predstavniki različnih političnih strank, preko videopovezave pa sta se priklopila tudi nekdanja politika Igor Lukšič ter Gregor Virant.

Med tem ko z Lukšičem ni bilo težav, se je zveza Gregorja Viranta dvakrat prekinila. Je šlo za namerno dejanje? Pojavili so se tudi očitki, da je do prekinitve prišlo zgolj zaradi tega, ker se nekdo ni strinjal z Virantovimi izjavami, ki niso bile ravno take, kot bi levičarji hoteli.

Kot je zapisal novinar Planet TV Luka Svetina se na posnetku se jasno vidi, da ga je nekdo “skenslal”. Pozor na 9. sekundo: nekdo klikne “Leave chat” in “Leave meeting”. Se pravi da je v aplikaciji zoom, nekdo zunanji, oziroma tisti, ki je nadziral aplikacijo preprosto sprožil “Leave meeting”(Zapusti sestanek oziroma Zapusti srečanje.)

Morda bi lahko na @TarcaRTVSLO @rtvslo pojasnili gledalcem, kaj se je včeraj zgodilo @GregorVirant1 ? Na posnetku se jasno vidi, da ga je nekdo “skenslal”. Pozor na 9. sekundo: nekdo klikne “Leave chat” in “Leave meeting”. https://t.co/pqLvId3QSq

— Luka Svetina (@LukaSvetina) October 16, 2026

“Ko je Gregor Virant v Tarči začel govoriti stvari, ki očitno niso bile po godu javni televiziji, so ga preprosto odklopili. In to ne enkrat, ampak kar dvakrat! Dejstvo je, da smo Demokrati ves čas jasni. V Golobovo vlado skupaj z Levico zaradi prevelikih programskih razlik nismo mogli, zato smo se odločili za sodelovanje v vladi, kjer lahko uresničujemo svoj program.” Pa so zapisali Demokrati.

Voditeljica Tarče, Erika Žnidaršič je na družbenem omrežju facebook zapisala: “O dogodku v včerajšnji Tarči smo obvestili kriminaliste. Kot kaže, je nekdo sinoči med oddajo v živo dvakrat namerno prekinil povezavo na daljavo z gostom Gregorjem Virantom. Sume, ali je šlo za namerno sabotažo, naj preišče policija.”

Je pa urednikovanje Tarče, brez potrebne izobrazbe, kot piše Info360, po novem Gregor Drnovšek in najbolj vdani “Golobov” novinarček. To pomeni, da bo mesečno prejemal 2.981 evrov bruto. Na kakšni (pravni) podlagi temelji takšen karierni preskok, pa na TV Slovenija niso pojasnili. 

The post Kdo je v Tarči “skenslal” Gregorja Viranta. Na delu kriminalisti! appeared first on e-Maribor.

Volilna kampanja v občini Hoče – Slivnica se je komaj začela, že pa se postavlja vprašanje, ali za vse veljajo enaka pravila. Plakati na drevesih in kandelabrih so namreč prizor, ki odpira pomisleke o spoštovanju pravil volilnega oglaševanja.

Prvi dan volilne kampanje bi moral biti priložnost, da kandidati občanom predstavijo svoje programe, ideje in načrte za prihodnost občine. Toda v Hočah se pozornost očitno usmerja tudi drugam – k načinu, kako nekateri kandidati poskrbijo, da njihove plakate opazijo mimoidoči.

So drevesa in kandelabri res primerna mesta za politično oglaševanje? In predvsem: ali so bila pri nameščanju plakatov upoštevana vsa veljavna pravila? Seveda ne. še posebej pa bode v oči slivniški drevored, katerega so občani, po velikem boju z županom vendarlee ohranili. Drevored je nekakšen simbol občine Hoče Slivnica.

Odgovore na ta vprašanja bi morala podati pristojna občinska služba oziroma nadzorni organ. Župan Marko Soršak naj bi se ob očitkih glede plakatiranja zagovarjal, da za nameščanje plakatov ni vedel, novinarjem pa se je zahvalil za opozorilo na domnevne nepravilnosti. A kaj, ko se podobne težave s plakatiranjem ponavljajo iz volilne kampanje v volilno kampanjo.

Županova sramota je bila prijavljena Medobčinskemu inšpektoratu Maribor, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov o plakatiranju. Prav tako je bila podana prijava oziroma pobuda pristojnim volilnim organom. Po pojasnilih državnega portala GOV.SI je za nadzor nad oštevilčenjem plakatov in podatki o organizatorju volilne kampanje pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve, za nadzor nad plakatiranjem pa občinska inšpekcija oziroma redarska služba.

Pravila morajo veljati za vse enako – tudi za župana. Zdaj je na pristojnih organih, da preverijo okoliščine, ugotovijo morebitne nepravilnosti in javnosti pojasnijo, ali je bilo ravnanje skladno s predpisi.

Prav tako so sporni tudi izobešeni plakati, ki so nalepljeni na površinah, kjer je to dovoljeno. Vsak volilni plakat mora imeti navedena naročnika vsebine in svojo zaporedno številko. To določa 7. člen ZVRK. Naročnik plakata naveden v spodnjem desnem kotu. Pomembno je, da sta podatka na plakatu navedena. Soršakovi plakati pa tudi tega nimajo.

Plakat brez naročnika

Volilna kampanja je tekma programov, idej in zaupanja občanov. Uničevanje dreves in aktualnega župana s svojimi plakati, pa ni le neokusno, ampak sramotno ne le za občino Hoče Slivnica ampak za slovensko družbo na sploh.

The post Hočki župan začel kampanjo s sramoto! Plakate obesil kar na drevesa in kandelabre! appeared first on e-Maribor.

Danes si ne boste mogli naročiti hrane preko Wolta. Dostavljavci namreč stavkajo. Kot so zapisali, so se za stavko odločili zaradi nevzdržnih razmer za delo. Dopoldne se bodo zbrali na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani, kjer se bodo spomnili tudi na v nesreči v Mariboru umrlega 26-letnega kolega.

Dostava hrane na dom je postala del vsakdanjega življenja številnih Slovencev, toda za ljudmi, ki naročila pripeljejo do vrat, se po njihovih besedah skriva vse težji delovni položaj. Dostavljavci, ki delajo prek platforme Wolt, so se zato odločili za celodnevno stavko in z njo opozoriti na razmere, ki jih ocenjujejo kot nevzdržne.

Kot navajajo v napovedi stavke, so plačila za posamezne dostave vse nižja, naročil pa je manj. Obenem se soočajo z višjimi stroški goriva in drugimi življenjskimi stroški, zaradi česar postajajo njihovi prihodki vse manj predvidljivi.

Med osrednjimi zahtevami stavkajočih je minimalno zagotovljeno plačilo 20 evrov bruto za vsako uro razpoložljivosti. To pomeni, da bi se upošteval tudi čas, ko je dostavljavec prijavljen v aplikacijo in pripravljen sprejemati naročila, vendar zaradi pomanjkanja dela čaka. Če v posamezni uri ne bi dosegel zahtevanega zneska, bi moral Wolt po njihovem predlogu doplačati razliko.

Dostavljavci poudarjajo, da je prav čakanje na naročila ena od njihovih največjih težav. Medtem ko so pripravljeni delati, se lahko zgodi, da dalj časa ne prejmejo nobenega naročila, njihovi stroški pa kljub temu nastajajo. Druga pomembna zahteva je začasna ustavitev vključevanja novih dostavljavcev, dokler ne bo obravnavano nesorazmerje med številom ljudi, ki opravljajo dostave, in količino razpoložljivega dela.

Po oceni stavkajočih je dostavljavcev na terenu preveč glede na število naročil. Posledično med seboj tekmujejo za delo, kar dodatno pritiska na njihove prihodke. Posebej opozarjajo na položaj tujih dostavljavcev, ki so lahko zaradi svojih okoliščin še bolj izpostavljeni negotovosti.

Dostavljavci zahtevajo tudi učinkovito osebno podporo med delom. Po njihovih navedbah komunikacija pogosto poteka prek klepeta, pri čemer odgovori niso vedno pravočasni, težave pa se ne rešijo dovolj hitro. Zahtevajo podporo, ki jo zagotavlja dejanska oseba, pozna lokalne razmere in se v nujnih primerih odzove najpozneje v treh minutah.

Četrta zahteva je jasen in pregleden obračun plačil. Dostavljavci želijo imeti možnost preveriti, kako je izračunano plačilo za posamezno dostavo in čas razpoložljivosti ter kako spremembe pravil vplivajo na njihov zaslužek.

Današnja stavka ima še posebno žalostno ozadje. Dostavljavci se bodo spomnili 26-letnega sodelavca, ki je v soboto, 10. oktobra, umrl v prometni nesreči v središču Maribora med dostavo hrane. Njegova smrt je med mariborskimi dostavljavci sprožila tudi opozorila o širših težavah njihovega dela. Že po nesreči so se mu poklonili z minuto molka.

Današnji zbor je napovedan za 10. uro na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani. Koliko dostavljavcev se bo dejansko pridružilo celodnevni stavki, po doslej objavljenih informacijah ni znano.

The post Danes stavkajo dostavljavci Wolta appeared first on e-Maribor.

Katja Koren, kandidatka vladnih strank SDS, Demokratov in Nove Slovenije je vložila kandidaturo za županjo Mestne občine Maribor. To je naredila tam, kjer je vedno rada zmagovala, na Pohorski strmini.

Izbira Pohorja za predstavitev kandidature ima zanjo dvojno simboliko. Tukaj se je začela njena športna pot, s slalomskega štarta Zlate lisice pa je videla svojo domačo hišo. Danes ob pogledu s Pohorja vidi ves Maribor, njegove mestne četrti, krajevne skupnosti in del sosednjih občin.

Katja Koren trenutno deluje kot državna sekretarka na področju športa in turizma, pred tem pa je izkušnje pridobivala v gospodarstvu, športnih organizacijah in pri oblikovanju športnih politik. Pri vodenju mesta poudarja povezovanje ljudi in ustanov, sodelovanje med mestnimi predeli in sosednjimi občinami ter jasno določene investicijske prioritete. Med ključnimi cilji izpostavlja tudi ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast.

Katja Koren, kandidatka za županjo MO Maribor.  foto: Marko Pigac

Njeno kandidaturo za županjo Maribora so vložile stranke Demokrati, SDS, NSi in Fokus, podporo pa ji je izrazila tudi SLS. Koren je podporo pozdravila in izrazila prepričanje, da lahko sodelovanje s strankami na državni ravni Mariboru prinese dodatne razvojne priložnosti.

“Kandidiram, ker imam Maribor rada. Kot športnica sem predstavljala Slovenijo v svetu, pozneje sem delala v gospodarstvu in športnih organizacijah ter sodelovala pri oblikovanju športnih politik. Danes kot državna sekretarka delujem na področju športa in turizma. Vse te izkušnje so mi pokazale, kako pomembno je povezovati ljudi in ustanove ter poskrbeti, da se dogovorjeno tudi izpelje.”

Pomemben del njenih izhodišč so tudi investicije, ki izboljšujejo vsakdanje življenje. Pri prometu se zavzema za premišljene rešitve, ki bodo izboljšale dostopnost mesta, pretočnost, javni prevoz in povezave med mestnimi četrtmi. Takšne rešitve po njenem potrebujejo prebivalci, pa tudi obiskovalci, ki v mesto prinašajo denar. O konkretnih prometnih rešitvah pa morajo po njenem prepričanju odločati strokovne analize, potrebe prebivalcev in finančna izvedljivost. Enako velja za razvoj infrastrukture. Pri zelenih površinah poudarja, da ni pomembno samo, koliko jih mesto ima, temveč tudi, ali so dostopne ljudem, ki tam živijo.

S Katjo Koren bomo na našem portalu v naslednjih dnevih posneli tudi intervju!

The post Katja Koren je uradno kandidaturo za županjo Maribora napovedala tam, kjer je rada zmagovala appeared first on e-Maribor.