V Mariboru so danes slovesno odprli sedež Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za štajersko prestolnico, saj gre za prvo ministrstvo v zgodovini samostojne Slovenije, ki ima svoj sedež zunaj Ljubljane.

Ministrstvo ima pomembno vlogo pri izvajanju evropske kohezijske politike, zagotavljanju učinkovitega črpanja evropskih sredstev ter spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Njegovo delo je povezano tudi z organiziranostjo in delovanjem slovenskih občin. Sedež v Mariboru tako prinaša simbolno in vsebinsko sporočilo, da se razvoj države ne odvija zgolj v Ljubljani, temveč tudi v regijah, kjer se izvajajo številni projekti in kjer se prebivalci vsakodnevno srečujejo z razvojnimi izzivi. Za Podravje in druge vzhodnoslovenske regije je pri tem pomembno predvsem sodelovanje pri pripravi razvojnih projektov, pridobivanju evropskih sredstev ter iskanju rešitev za potrebe lokalnega okolja.

Ob odprtju ministrstva @mlskrrSI v Maribor. Slovenija ni le Ljubljana. pic.twitter.com/1mYYGRbApC

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) September 28, 2026

Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ima svoj sedež na Ulici Vita Kraigherja 5 v Mariboru. Njegova prisotnost v drugem največjem slovenskem mestu predstavlja pomembno priložnost za krepitev sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi ter za bolj neposredno obravnavo razvojnih izzivov slovenskih regij.

Predsednik vlade @JJansaSDS ob otvoritvi prostorov ministrstva @mlskrrSI v Mariboru: To je prva lastovka slovenske decentralizacije. Tej lastovki bodo sledile druge, nekatere prav tako prihajajo v Maribor, to so oddelki gospodarskega ministrstva, verjetno pa še nekateri drugi.… pic.twitter.com/ntJ6BTxFDD

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 28, 2026

Ministrstvo ima pomembno vlogo pri izvajanju evropske kohezijske politike, zagotavljanju učinkovitega črpanja evropskih sredstev ter spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Njegovo delo je povezano tudi z organiziranostjo in delovanjem slovenskih občin. Sedež v Mariboru tako prinaša simbolno in vsebinsko sporočilo, da se razvoj države ne odvija zgolj v Ljubljani, temveč tudi v regijah, kjer se izvajajo številni projekti in kjer se prebivalci vsakodnevno srečujejo z razvojnimi izzivi.Za Podravje in druge vzhodnoslovenske regije je pri tem pomembno predvsem sodelovanje pri pripravi razvojnih projektov, pridobivanju evropskih sredstev ter iskanju rešitev za potrebe lokalnega okolja.

The post V Mariboru prvič v zgodovini Slovenije odprli ministrstvo! appeared first on e-Maribor.

Ne samo na terenu, med ljudmi, SDS se krepi tudi med anketami. Stranka SDS je glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je za POP TV opravil Inštitut Mediana, prejela rekordno podporo volivcev po marčevskih parlamentarnih volitvah.

Volivci so stranki SDS v tokratni anketi namenili 30,3 odstotka glasov, kar je največ po volitvah. V primerjavi z zadnjo Medianino anketo za Delo z dne 14. 9. 2026 se jim je podpora povišala za 1,2 odstotne točke. Gibanje Svoboda bi tokrat volilo 26 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je znova NSi, ki so ji izmerili devetodstotno podporo, kar je 0,9 odstotne točke manj kot v zadnji anketi Mediane za Delo. Hanovi stranki SD se je podpora zmanjšala za eno odstotno točko, tokrat bi jih volilo 8,7 odstotka volivcev.

V državni zbor bi se glede na podatke uspelo uvrstiti še Levici s 7,8 odstotka in Demokratom Anžeta Logarja s 5,4 odstotka.  Anketa je  bila narejena pred afero levice o uporabi prepovedanih drog. Resni.ca Zorana Stevanovića bi prejela 3.7%. Prerod Vladimirja Prebiliča pa je potonil. Volivci so jim namenili 1,4 odstotka glasov.

The post Javno mnenje. SDS krepi vodstvo, visoko tudi Nova Slovenija. Prerod potonil! appeared first on e-Maribor.

Nataša Pirc Musar se požvižga na davkoplačevalski denar. Važno je, da je na oblasti in misli, da je vsa Slovenija njena in hodi po prireditvah, ker misli, da se bo tako ljudem priljubila?

Tik pred parlamentarnimi volitvami (22. marca) so predsednici države kupili r mercedes-benz razreda S, pri čemer ga je nabavila policija, menda na podlagi internega dogovora med NPM, tedanjim predsednikom vlade Robertom Golobom in takratnim generalnim direktorjem policije Damjanom Petričem, sredstva za nakup te limuzine pa naj bi preusmerili iz postavke za nakup opreme, izrecno namenjene policistom.

Seveda, kot po navadi predsednica države ni nič kriva. Krivdo vali na policijo, češ, saj vozilo je formalno nabavila policija.

Kot poroča Požar report, je bilo vozilo znamke Mercedes-Benz S 350 d4Matic Long Aut. je bilo – za potrebe predsednice država – dobavljeno in prevzeto 24. aprila letos, kupili so ga pri ljubljanskem podjetju Star Import, d. o. o., zanj pa odšteli nekaj več kot 141.000 evrov. Prav ste prebrali – 141.000 evrov! Ker je zmanjkalo investicijskih sredstev, so nakup mercedesa preprosto financirali iz namenskih sredstev. Vzeli    naj bi denar, namenjen nakupu policijske opreme.

Mercedes-Benz S 350 d 4MATIC Long Automatic, slika je simbolna

Kako lahkoto gre pri tem primeru za cuzanje davkoplačevalskih žepov – brez milosti ali empatije, popularno imenovano “kaviar levičarstvo”? Predsednica države že ve?

The post Tik pred volitvami, za predsednico države nabavili dragi Mercedez. Poglejte si to ceno! appeared first on e-Maribor.

To ni odločitev, ki sem jo sprejela čez noč. Dolgo sem o njej razmišljala, se pogovarjala z družino, prijatelji in številnimi Mariborčankami in Mariborčani. In bolj ko sem poslušala, bolj sem čutila, da želim stopiti naprej. Je Katja Koren, na Bolšjem sejmu dejala za naš portal e-maribor.si.

Katja Koren je potrdila. Kandidirala bo za županjo mesta Maribor. Nekdanja vrhunska smučarka je tako nova kandidatka za mariborsko županjo. Kandidira s podporo strank koalicije SDS, Demokratov in Nove Slovenije.

Zakaj se je Katja Koren odločila za kandidaturo?

V zadnjih letih sem Maribor velikokrat gledala tudi od zunaj. Videla sem mesta, ki so znala prebuditi svojo energijo, samozavest in razvoj. In vedno znova sem se spraševala: zakaj ne bi tega zmogel tudi Maribor?

Čas je, da obudimo Maribor, kot smo ga poznali nekoč: poln življenja, energije in uspeha.

Pred nami je veliko pogovorov. Veliko vprašanj. Tudi različnih pogledov. Želim jih slišati. Je zapisala na družbeno omrežje.

Katja Koren se je rodila 6. avgusta 1975 v Mariboru. Je nekdanja slovenska alpska smučarka, ki se je v zgodovino slovenskega športa zapisala z osvojitvijo bronaste olimpijske medalje v slalomu na zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju. Njeno obetavno športno pot so leta 1998, ko je bila stara komaj 23 let, zaradi poškodbe hrbtenice prekinile zdravstvene težave. Po koncu tekmovalne kariere se je posvetila tudi izobraževanju in delu na področju športnega menedžmenta. Deluje v športnih organizacijah, med drugim je bila podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije. Danes je državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

The post Katja Koren uradno napovedala kandidaturo za županjo Maribora! appeared first on e-Maribor.

Janša je nedavno ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku Trumpa povabil v Slovenijo. A to ni bilo všeč predsednici države Nataši Pirc Musar.

Ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi Nataša Pirc Musar povabila v Slovenijo, saj mu imam veliko za povedati, je po tem, ko je premier Janez Janša povabil Trumpa na obisk, dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je za Radiotelevizijo Slovenija  dodala, da je le ona, kot predsednica tista, ki lahko pošlje uradno vabilo? Piše Žurnal.

Čeprav slovenski protokol ne določa, da ne bi predsednik vlade Trumpa sploh smel povabiti, temveč določa le, kdo je gostitelj glede na funkcijo tujega visokega predstavnika. Predsednica države pravi, da ima Trumpu veliko za povedati. A vsi, ki poznajo tako Trumpa, kot slovensko politiko dvomijo, da bi se Trump hotel sploh srečati s predsednico, ki ima miselnost še vedno v letu 1945.

A glede na to, da se prihodnje leto predsedniške volitve, bo Trump verjetno počakal, da Slovenija zamenja “socialistko” na čelu države.

The post Predsednica države pravi, da lahko le ona v Slovenijo povabi Trumpa, ne pa Janša! appeared first on e-Maribor.

Romunski protikorupcijski organi so v petek zaradi domnevnega prejemanja podkupnine pridržali direktorja družbe Gen-I Sonce Gregorja Hudohmeta in še enega romunskega državljana. 

The post V Romuniji, kjer naj bi Golobu ukradli identiteto, pridržali direktorja GEN-i appeared first on e-Maribor.

Kaj mora po glavi rojiti Robertu golobu, ki se je štiri leta bahal na čelu slovenske vlade, po volitvah pa popolnoma pogorel? Očitno misli, da lahko s sovražno retoriko lahko prepriča svoje volivce?

Kaj reči o nekdanjem predsedniku vlade Robertu Golobu, ki niti pet mesecev po volitvah še ni dojel, da je gladko izgubil letošnje parlamentarne volitve. Izgubil je skoraj 80.000 volivcev, v primerjavi z letom 2022, pa tudi zavezniki v drugih strankah so se mu odrekli. Tako je izgubil NSi, Demokrate in Resnico, katere je snubil, da pridejo z njim. In tega ne more pozabiti. Prav tako je njegova žaljiva retorika ni vredna predsednika katerekoli politične stranke.

V času njegove vlade je bilo narejenega veliko slabega, predvsem z uvajanjem novih in novih davkov. Zaznamovali so jo dolgotrajen spor z zdravniki, najdlje trajajoča stavka v zgodovini Slovenije, dolge čakalne dobe v zdravstvu in neuspešno uresničevanje napovedanih reform. Kritike so spremljale tudi spremembe na področju omrežnin in vprašanja glede vladne medijske zakonodaje.

Dodatne polemike je sprožila afera Bobnar, povezana z Golobovimi pritiski in domnevnim »čiščenjem janšistov« v policiji. Afera je izbruhnila konec leta 2022, znova pa močno odmevala oktobra 2023. Tu je še afera Karigador, povezana z Golobovimi obiski pri podjetniku Tomažu Subotiču, da o obljubah o gradnji 100 montažnih hiš na mesec po največjih poplavah v zgodovini Slovenije niti ne govorimo. Afer, prelomljenih obljub in domnevno negospodarnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja je bilo toliko, da bi lahko o njih pisali še zelo dolgo.

A nekdanji predsednik vlade Robert Golob še vedno meni, da je bil najboljši. Na včerajšnjem pikniku stranke Svoboda, ki se ga je udeležilo nekaj sto članov, je zbrane pozval tudi k udeležbi na oktobrskih referendumih, »na katerih naj se izrečejo proti prevarantom, lažnivcem, goljufom in izdajalcem«. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so prispevali podpise za referendum »proti razkroju države«.

Če pa na njegov poziv pogledamo s politično nevtralnega zornega kota in se spomnimo vseh afer, ki so zaznamovale prejšnjo vlado, se lahko vprašamo: Ali niso bili prav lažnivci, goljufi in izdajalci, tisti, ki so 4 leta vodili prejšnjo vlado?

The post Golob koalicijo označil za prevarante, lažnivce in goljufe. Ni pa pometel pred svojim pragom. appeared first on e-Maribor.

Na mariborskem bolšjem sejmu je bilo tokrat še posebej živahno. Stojnica Slovenske demokratske stranke (SDS) je pritegnila številne obiskovalce, ki so se ustavljali ob pogovoru, jutranji kavi in zvokih harmonike.

Stojnica Slovenske demokratske stranke (SDS) je pritegnila številne obiskovalce, ki so se ustavljali ob pogovoru, jutranji kavi in zvokih harmonike. Dogajanje je zaznamovalo sproščeno, veselo vzdušje, veliko pozitivnih misli, srečanje članov in simpatizerjev ter tudi številni novi člani stranke. Člani SDS Maribor so obiskovalce sprejeli odprtih rok. Ob stojnici se je skozi dopoldne zvrstilo veliko ljudi, ki so z njimi poklepetali o aktualnem dogajanju, prihodnosti Maribora in političnih izzivih, ki čakajo mesto in Slovenijo.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

Nedeljsko dopoldne je tako na bolšjem sejmu na Teznem v Mariboru, minilo v znamenju prijetnega druženja. Obiskovalci so si vzeli čas za jutranjo kavo, pogovor in izmenjavo mnenj, za dobro razpoloženje pa so poskrbeli tudi zvoki harmonike. Stojnica je bila prostor srečevanja, kjer ni manjkalo nasmehov, dobre volje in optimističnih pogledov v prihodnost. Prav takšna neposredna srečanja so priložnost, da se ljudje pogovorijo s predstavniki stranke, predstavijo svoje predloge in izpostavijo vprašanja, ki jih zanimajo.

Med obiskovalci tudi znani mariborski obrazi

Dogajanja so se udeležili številni člani in predstavniki SDS iz Maribora. Med njimi so bili poslanec SDS Luka Simonič, državni svetnik Franc Kangler, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren ter mestni svetniki, Milan Mikl, Ljubica Jančič in Tatjana Fetahi. Pridružili so se jim tudi drugi člani in simpatizerji stranke. Na stojnici je bila tudi priložnost za neformalne pogovore in utrjevanje vezi med člani ter podporniki. Obiskovalci so lahko iz prve roke izmenjali mnenja s predstavniki stranke in se seznanili z njihovimi pogledi na aktualne razmere.

Poslanec SDS Luka Simonič, vodja svetniške skupine SDS MOM Milan Mikl, kandidatka za županjo Maribora Katja Koren, državni sekretar Franc Kangler

Veliko zanimanja in novi člani SDS

Posebno spodbuden je bil podatek, da se je v SDS na dogodku včlanilo veliko novih članov. To je za mariborsko organizacijo pomemben trenutek, saj nova članstva pomenijo širjenje kroga ljudi, ki želijo sodelovati pri delovanju stranke. Bolšji sejem je tako ponudil več kot zgolj priložnost za sobotno nakupovanje. Stojnica SDS je postala stičišče druženja, pogovorov in novih poznanstev, kjer so se prepletali politika, glasba in dobra volja.

Čestitke ekipi @SDS_Maribor. Predvsem za 61 novih moči, zbranih v nekaj urah. https://t.co/4GKsf4urfm

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 27, 2026

Mariborski člani SDS so dopoldne sklenili z veliko pozitivne energije in optimističnimi mislimi za prihodnost. Če je bilo sklepati po obisku in razpoloženju ob stojnici, je bilo sobotno srečanje za organizatorje več kot uspešno.

The post Stojnica SDS na bolšjem sejmu v Mariboru, pritegnila množico obiskovalcev appeared first on e-Maribor.

V našo družbo smo takrat povabili svetovno znanega harmonikarja, ki je ne samo znan po disciplini in pridnosti, ampak tudi po novih idejah za mesto v katerem živi – Velenje. Prvič pa se spogleduje tudi s politiko. Na letošnjih volitvah se bo potegoval za županski stol v Velenju. V našo družbo smo povabili znanega harmonikarja, Nejca Pačnika. 

Nejc Pačnik je dokaz, da se veliki cilji uresničujejo z vztrajnostjo, disciplino in pogumom. Zdaj želi izkušnje, ki so ga pripeljale do svetovnega vrha, prenesti tudi v politiko – kjer bo moral namesto za naslov svetovnega prvaka zaupanje ljudi osvojiti z dejanji. S Pačnikom se je pogovarjal M.G..

Kdaj ste si prvič rekli: »Morda pa lahko Velenje vodim tudi jaz?«

Nejc Pačnik: Ni bilo enega samega trenutka, ko bi si rekel: »Sedaj bom kandidiral za župana.« Ta misel je dozorevala postopoma po pogovorih s sorodniki, prijatelji, znanci itd. Velenje je moje mesto. Tukaj živim, delam, ustvarjam. Skozi leta sem se naučil, da rezultat na nobenem področju ne pride sam od sebe. Potrebni so jasen cilj, disciplina, vztrajnost in predvsem dobra ekipa. Vedno pogosteje sem se spraševal, ali lahko svoje izkušnje, mladost, energijo in način dela prenesem tudi v okolje, v katerem živimo. Nekako sem začutil, da ne želim več samo opazovati, pripravljen sem prevzeti tudi odgovornost. Kandidatura zame zato ni bila trenutna odločitev, ampak rezultat daljšega razmisleka o tem, kaj lahko sam prispevam k razvoju Velenja.

V politiko prihajate iz precej drugačnega okolja. Večino življenja ste bili povezani z glasbo, učiteljstvom in mladimi. Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do odločitve, da stopite v politiko?

Nejc Pačnik: Res je, prihajam iz drugačnega okolja, vendar sam tega ne vidim kot slabost. Glasba, učiteljstvo in delo z vsemi generacijami v moji zasebni glasbeni šoli so me naučili veliko stvari, ki so pomembne tudi pri javnem delu kjer je treba poslušati ljudi, prevzemati odgovornost, vztrajati, povezovati različne posameznike in predvsem razumeti, da brez dela ni rezultata. V zadnjih 15. letih podjetništva sem bil veliko med ljudmi. Kot učitelj spremljaš mlade pri njihovem razvoju, srečuješ njihove starše, njihove želje, skrbi in tudi težave. Ob tem začneš drugače gledati tudi na okolje, v katerem živimo, in se spraševati, kaj lahko sam prispevaš.

Kaj je po vašem mnenju največji problem današnjega Velenja?

Nejc Pačnik: Največji problem Velenja po mojem ni ena cesta, en projekt ali ena investicija. V prvi vrsti se mi zdi, da si premalo upamo in smo premalo ambiciozni. Največji izziv je, kako bomo mesto pripravili na obdobje po premogu in pri tem poskrbeli, da bodo ljudje tukaj še vedno želeli živeti, delati in ustvarjati. Pred nami je velika gospodarska in energetska preobrazba. Zame je ključno vprašanje, ali bomo znali ustvariti dovolj kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest, stanovanj in bivalnih kapacitet predvsem za mlade družine, ter jim ponuditi razlog, da svojo prihodnost vidijo v Velenju. Ob tem ne smemo pozabiti na vsakdanje življenje ljudi, dostopna stanovanja, promet, urejene krajevne skupnosti, kakovostno zdravstvo, vrtce, šole, šport, kulturo ter varno in čisto okolje. V Velenju se trenutno veliko investira, kar je dobro. Toda sam razvoja mesta ne merim samo v milijonih evrov in številu novih objektov, ki ne prinašajo večjih dodanih vrednosti mestu. Najpomembnejše merilo mora biti ali ljudje zaradi teh investicij dejansko živijo bolje. Zato bi največji izziv Velenja opisal kot vprašanje prihodnosti: kako iz mesta z močno industrijsko preteklostjo ustvariti mesto novih priložnosti, ne da bi ob tem izgubili ljudi.

Velenje ima za seboj močno rudarsko in industrijsko zgodovino, danes pa se sooča z velikimi spremembami. Kakšno Velenje vidite čez deset ali dvajset let?

Nejc Pačnik: Velenje čez deset ali dvajset let vidim kot mesto, ki bo znalo svojo močno industrijsko in rudarsko zgodovino spremeniti v novo razvojno priložnost. Ne želim si Velenja, ki bi živelo od spominov na preteklost, ampak mesta, ki bo samozavestno gledalo naprej. Mesta z novimi, kakovostnimi delovnimi mesti, z močnim gospodarstvom, ki ne bo odvisno samo od ene panoge, ter z okoljem, v katerem bodo mladi videli svojo prihodnost. Pomembno se mi zdi, da Velenje ostane mesto po meri človeka. Da lahko mlada družina pride do stanovanja, da imajo starejši kakovostne storitve in dostopno zdravstvo, da imamo urejene krajevne skupnosti, dobro prometno povezanost ter veliko možnosti za šport, kulturo in druženje. Posebno priložnost vidim tudi v znanju, podjetništvu, novih tehnologijah in turizmu. Imamo jezera, naravo, industrijsko dediščino in zelo dobro geografsko lego. Iz tega lahko ustvarimo veliko več, če bomo imeli jasno vizijo in bomo znali povezati gospodarstvo, izobraževanje in lokalno skupnost. Predvsem pa si želim, da bi čez dvajset let lahko rekli: Velenje je uspešno prestalo prehod iz premogovnega mesta v sodobno mesto priložnosti, vendar pri tem ni izgubilo svoje identitete, solidarnosti in povezanosti med ljudmi. Uspeh bo, če bodo naši otroci čez dvajset let želeli ostati v Velenju ali se po študiju sem vrniti, ker bodo vedeli, da lahko tukaj dobro živijo, ustvarjajo in vzgajajo svoje družine.

Mladi so ena od vaših posebnih povezav z mestom, saj jih kot učitelj harmonike že leta učite in spremljate njihov razvoj. Zakaj po vašem mnenju mladi zapuščajo Velenje in kaj bi jih lahko prepričalo, da ostanejo?

Nejc Pačnik: Z mladimi sem povezan praktično vsak dan in skozi leta sem spoznal, da ne odhajajo zato, ker ne bi imeli radi naše občine. Pogosto odidejo zaradi študija, nato pa se pojavi vprašanje ali imajo dovolj razlogov, da se vrnejo. Po mojem mnenju so pri tem ključne tri stvari: kakovostno in dobro plačano delo, možnost priti do primernega stanovanja ter občutek, da lahko tukaj razvijejo svoje ideje in si ustvarijo prihodnost. Mlademu človeku ne moremo reči samo: »Ostani tukaj.« Ustvariti moramo pogoje zaradi katerih bo sam želel ostati ali se po študiju vrniti. To pomeni, da moramo privabljati nova podjetja in delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, pomagati mladim podjetnikom pri prvih korakih, ustvarjati možnosti za dostopnejša stanovanja ter še naprej razvijati mesto, kjer je poleg dela tudi kakovostno življenje – šport, kultura, druženje, dobra povezanost in okolje, v katerem si želiš vzgajati družino. Kot učitelj pa vidim še nekaj: mladi potrebujejo priložnost, da so slišani in da lahko nekaj ustvarijo. Naloga lokalne skupnosti ni, da jim pove, kaj morajo narediti, ampak da jim omogoči, da svoje ideje tukaj tudi uresničijo. Zame bi bil eden največjih uspehov Velenja prihodnosti, če bi mlad človek po končanem študiju rekel: »Želim se vrniti domov, ker imam tukaj priložnost.«

Velenje je znano tudi po zelo močni kulturni in glasbeni tradiciji. Bi morala občina po vašem mnenju kulturi nameniti več pozornosti in denarja?

Nejc Pačnik: Kot glasbenik in učitelj seveda kulturo doživljam zelo osebno. Zame kultura ni strošek, ampak naložba v ljudi, identiteto mesta in kakovost življenja. Velenje ima izjemno kulturno in glasbeno tradicijo, veliko društev, ustvarjalcev, glasbenikov in mladih talentov. Zato se mi zdi pomembno, da občina to področje močno podpira. Vendar ne bi rekel, da je rešitev vedno samo v tem, da preprosto namenimo več denarja. Pomembno je tudi, kam ta denar gre, kdo lahko do njega pride in kakšen učinek ima za skupnost. Mlademu talentu moramo omogočiti prostor, mentorstvo in možnost, da svoje znanje pokaže tudi v domačem okolju, ne šele takrat, ko uspe nekje drugje. Pomembno je tudi, da kultura ni nekaj, kar se dogaja samo v velikih ustanovah ali na nekaj velikih prireditvah. Želim si kulture po krajevnih skupnostih, na trgih, ob jezerih, v šolah in med ljudmi. Če bomo skozi kulturo znali povezati tradicijo našega mesta z novo generacijo ustvarjalcev bomo ohranili identiteto Velenja in hkrati ustvarili nekaj novega.

Kot učitelj veste, da se uspeh ne zgodi čez noč. Tudi do naslova svetovnega prvaka je bilo potrebnih ogromno ur vaje. Se da enako logiko prenesti tudi v vodenje občine?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je ta povezava zelo neposredna. Ko sem se pripravljal na največja tekmovanja, ni bilo dovolj, da sem nekaj mesecev pred nastopom začel vaditi bolj intenzivno. Rezultat je nastajal skozi leta. Bili so dnevi, ko sem enak del skladbe ponavljal do popolnosti, iskal najmanjše napake in popravljal podrobnosti, ki jih poslušalec morda sploh ne bi opazil. Prav te podrobnosti pa na koncu odločajo o tem, ali si dober ali najboljši. Tudi do naslova svetovnega prvaka nisem prišel samo z nadarjenostjo. Za njim so bile ure in ure dela, odrekanja, tudi neuspehi in trenutki, ko sem moral nadaljevati, čeprav rezultat še ni bil viden. Podobno razumem vodenje občine. Velikih sprememb ni mogoče narediti čez noč. Potrebuješ jasno zastavljen cilj, dobro ekipo, disciplino, sprotno preverjanje rezultatov in predvsem vztrajnost. Pomembno pa je še nekaj, kar sem se naučil skozi glasbo: tudi če si zelo dober posameznik, brez dobre ekipe ne gre. Danes kot učitelj pogosto vidim enako pri svojih učencih. Moj cilj ni, da igram namesto njih, ampak da v njih prepoznam potencial, jih usmerjam in ustvarim pogoje, da lahko sami dosežejo svoj maksimum. Tako bi želel delovati tudi pri vodenju občine. Župan ne sme vsega početi sam. Njegova naloga je, da zna povezati prave ljudi, jim zaupati, postaviti jasne cilje in poskrbeti, da se dogovorjene stvari tudi izvedejo. Sam verjamem v delo, pri katerem ne iščeš bližnjic. Postaviš si cilj, narediš načrt, vsak dan narediš korak naprej in se ne ustrašiš, ko pridejo težave. Tako sem delal v glasbi in enako logiko bi prenesel tudi v vodenje občine: manj velikih besed in več vztrajnega, konkretnega in merljivega dela.

Tokratna vaša kandidatura je zanimiva tudi zato, ker se je okoli vas povezalo več desnosredinskih oziroma desnih političnih akterjev. Kako pomembno je bilo za vas, da se je desnica v Velenju povezala?

Nejc Pačnik: Zame je povezovanje pomembno predvsem zato, ker lokalna politika ne bi smela biti prostor kjer vsak stoji samo na svojem bregu in išče razlike. Seveda imamo različne stranke različne poglede in tudi različne kandidate. To je normalno in zdravo. Toda obstajajo vprašanja, pri katerih bi morali znati pogledati čez strankarske meje in se zamisliti kako bomo razvijali občino Velenje. Zame pri tem ni najpomembnejša oznaka »desnica«. Pomembneje je, da smo pokazali, da se lahko ljudje, ki se v marsičem razlikujejo, usedejo za isto mizo in poiščejo skupne točke. Tudi sam sem kot glasbenik tega vajen. Če želiš ustvariti dober ansambel, ni cilj, da vsi igrajo isti instrument in na popolnoma enak način. Pomembno je, da vsak zna svoj del, posluša druge in da na koncu vsi igramo isto skladbo. Podobno si predstavljam lokalno politiko. Ne pričakujem, da se bomo vedno o vsem strinjali. Želim pa si spoštljive komunikacije, da bomo pri pomembnih vprašanjih za občino zmožni sodelovati tudi preko tradicionalnih političnih meja. Zato tudi politična skupina “Povezani za Velenje!”

Nejc Pačnik: Čas je, da so ljudje zopet slišani!

Velenje je desetletja veljalo za tradicionalno levo oziroma socialdemokratsko okolje. Zakaj menite, da je zdaj čas za politično spremembo?

Nejc Pačnik: Mislim, da Velenje ne potrebuje spremembe zato, ker bi bilo vse, kar je bilo narejeno do zdaj, slabo. Nasprotno – naše mesto je bilo zgrajeno z ogromno dela, znanja in poguma generacij pred nami in to je treba spoštovati. Zato sam spremembe ne razumem kot boj med levimi in desnimi. Razumem jo kot vprašanje ali smo pripravljeni pogledati na Velenje z novimi očmi, odpreti prostor novim ljudem, novim idejam in drugačnim pristopom. Dolgoletno vodenje ima svoje prednosti in slabosti. Lahko prinese občutek prevelikega monopola, nadzora in da se nekatere stvari delajo zato, ker so se tako delale vedno. Sam bi si želel več odprtosti, več vključevanja različnih ljudi in predvsem več pripravljenosti za sodelovanje.

Kaj je bil najtežji del pri usklajevanju različnih strank in njihovih interesov?

Nejc Pačnik: Pravzaprav zaenkrat večjih težav pri usklajevanju ni bilo, ker imamo pri številnih ključnih vprašanjih zelo podobno razmišljanje in sorodna programska izhodišča. Seveda ima vsaka stranka svojo identiteto in svoje poudarke, vendar smo hitro ugotovili, da se pri bistvenih vprašanjih za prihodnost občine Velenje precej dobro razumemo. Zato povezovanje ni bilo prisiljeno. Nastalo je precej naravno, ker smo hitro ugotovili, da imamo veliko skupnih točk.      Ni cilj, da bi vsi razmišljali popolnoma enako, ampak da znamo pri ključnih razvojnih vprašanjih stopiti skupaj.

Ko se združijo različne stranke, se lahko hitro pojavijo različni pogledi. Kdo bo imel zadnjo besedo, če boste postali župan – stranke, ki vas podpirajo, ali vi?

Nejc Pačnik: Če bom izvoljen za župana, bo odgovornost za vodenje občine moja. Stranke, ki me podpirajo, so pomembni partnerji in njihova mnenja bom vedno spoštoval, vendar župan na koncu nosi odgovornost za vse odločitve. Verjamem, da dobre odločitve pogosto nastanejo prav tam, kjer se srečajo različni pogledi. Naloga župana je, da zna te poglede povezati, poiskati skupne točke in ob tem ohraniti spoštljiv odnos do vseh, ki sodelujejo. Želim si ekipe in partnerjev, med katerimi vlada zaupanje, kjer se lahko pove tudi drugačno mnenje in kjer se ljudi zaradi tega ne izključuje. Pri tem me bo vodilo predvsem vprašanje, kaj je najboljše za občino Velenje in naše prebivalce. Želim biti župan vseh občank in občanov, ne glede na njihovo politično pripadnost. Prav zato se mi zdita spoštovanje mnenj in medsebojno spoštovanje ena najpomembnejših osnov dobrega vodenja.

Bi lahko rekli, da je vaša kandidatura pravzaprav poskus preseči klasično delitev na levico in desnico ter združiti ljudi okoli konkretnih projektov za Velenje?

Nejc Pačnik: Da, predvsem bi rekel, da želim pokazati, da smo sposobni sodelovati tudi takrat, ko prihajamo iz različnih političnih okolij. Veliko ljudi, predvsem mladih, se danes ne želi ukvarjati z nenehnimi delitvami na leve in desne. Tudi sam želim lokalno politiko razumeti predvsem kot delo za občanke in občane. Seveda imamo različna politična prepričanja in to je normalno, ampak mislim, da je čas, ko se moramo o konkretnih vprašanjih v dobro občine in naših ljudi začeti pogovarjati in delati drugače. Če je predlog dober za mesto, potem mi ni pomembno, kdo ga je predlagal. Pomembno je, ali ga lahko skupaj uresničimo in ali bo ljudem prinesel nekaj boljšega. Želim si, da bi znali v Velenju več sodelovati, se poslušati in iskati skupne rešitve.

Aktualni župan ima v Velenju močno politično bazo. Zakaj menite, da ste vi boljša izbira za Velenje?

Nejc Pačnik: Ne bi želel sam zase reči, da sem boljša izbira. O tem bodo odločali občanke in občani. Prihajam iz nekoliko drugačnega okolja, nisem del dolgoletnih struktur vodenja občine in največjih podjetij v Šalešji dolini zato lahko na vse stvari pogledam z drugačne perspektive. Verjamem v sodelovanje, v spoštovanje različnih mnenj in predvsem v to, da mora biti občina odprta do ljudi. Želim si, da občanke in občani ne bi bili vključeni samo takrat, ko so odločitve že skoraj sprejete, ampak da bi jih znali poslušati prej. Pomembna se mi zdita tudi nova energija in vključevanje ljudi, ki doslej morda niso bili del lokalne politike. Aktualnega župana in delo, ki je bilo v Velenju opravljeno, spoštujem. Kandidiram pa zato, ker menim, da je zdravo, da imajo ljudje izbiro in da lahko primerjajo različne poglede na prihodnost mesta. Na koncu pa naj občanke in občani presodijo kaj si želijo v prihodnje.

Kaj bi bil vaš prvi ukrep v prvih 100 dneh, če postanete župan?

Nejc Pačnik: Nerad govorim vnaprej in obljubljam konkretne ukrepe, preden imamo pred sabo vse podatke in realno sliko stanja.V Mestnem odboru SDS Velenje imamo Strokovni svet, ki ga sestavlja veliko ljudi z izkušnjami z različnih področij – od gospodarstva, sociale, zdravstva in izobraževanja do infrastrukture, kulture in drugih pomembnih področij za razvoj mesta. Ko bomo tako daleč, bomo skupaj pogledali dejansko stanje, določili prioritete in se dogovorili kateri ukrepi morajo biti izvedeni najprej. Sam verjamem v ekipno delo. Župan ne more in ne sme delati sam. Pomembno je da zna okoli sebe zbrati sposobne ljudi, poslušati stroko, različna mnenja in nato sprejeti odgovorne odločitve. Zato danes ne želim tekmovati v obljubah, kaj bo, lahko pa obljubim način dela: premišljeno, strokovno, skupaj z ljudmi in z jasnim ciljem, da sprejete odločitve koristijo občankam in občanom Velenja.

Kako bi kot župan ravnali z občinskim denarjem? Kje vidite največ prostora za prihranke?

Nejc Pačnik: Kot podjetnik zelo dobro vem, da je treba z denarjem, ki ga težko prislužiš, ravnati gospodarno, premišljeno in odgovorno. Enako bi gledal tudi na občinski denar kajti to ni denar politike ampak denar občank in občanov. Ne bi bilo odgovorno, da danes pokažem na neko področje in rečem, da bomo tam varčevali, ne da bi poznali vse podatke in posledice. Največ prostora za izboljšave vidim v dobrem načrtovanju, nadzoru stroškov, preverjanju smotrnosti investicij ter v tem, da se pri vsakem večjem projektu vprašamo ali za vloženi denar dobimo ustrezen rezultat. Posebej pomembna pa se mi zdi popolna preglednost občinskih financ. Želim si uvedbe participativnega proračuna, kjer bi občanke in občani lahko neposredno odločali o delu občinskega denarja in predlagali projekte, ki jih v svojem okolju potrebujejo. Poleg tega bi si želel vzpostaviti preprost sistem »na klik«, kjer bi lahko vsak občan kadarkoli pogledal, koliko denarja občina porabi, za kaj ga porabi, kateri projekti se izvajajo, koliko stanejo in kako napredujejo. Takšna odprtost po mojem mnenju bistveno poveča zaupanje ljudi, hkrati pa zmanjšuje prostor za nepregledno porabo, zlorabe in korupcijska tveganja. Če je poraba javnega denarja ves čas na očeh javnosti, je tudi odgovornost vseh, ki z njim upravljajo, veliko večja. Cilj je gospodarno, pregledno in odgovorno upravljanje, da vsak evro porabimo premišljeno in tam, kjer občankam in občanom prinese največ koristi.

Kaj bi naredili na področju stanovanj? Bi lahko mlada velenjska družina v vašem Velenju prišla do dostopnega stanovanja?

Nejc Pačnik: Stanovanje je ena od osnovnih stvari, ki odloča o tem, ali bo mlada družina svojo prihodnost gradila v Velenju ali drugje. Ena od možnosti je, da občina del svojih zemljišč nameni gradnji stanovanj za mlade družine pod ugodnejšimi pogoji. Druga možnost je razvoj dolgoročnega najema z možnostjo kasnejšega odkupa, kjer bi mladi lažje prišli do prvega stanovanja, ne da bi morali takoj prevzeti ogromno kreditno breme. Smiselno se mi zdi tudi razmisliti o posebnem stanovanjskem skladu oziroma programu za mlade, preko katerega bi lahko sistemsko podpirali gradnjo, najem in nakup prvega doma. Hkrati bi morali preveriti, kje imamo neizkoriščena občinska zemljišča in objekte ter ali jih lahko aktiviramo za stanovanjske potrebe. Pomembno je tudi hitrejše prostorsko načrtovanje, saj brez pravočasno pripravljenih zemljišč novih stanovanj preprosto ne bo. Ohraniti in nadgraditi bi morali tudi subvencije za mlade pri reševanju prvega stanovanjskega vprašanja. Moj cilj bi bil, da mlada družina, ki dela v Velenju in želi tukaj ostati, dejansko vidi realno pot do svojega doma. Če želimo, da mladi ostanejo, jim moramo ponuditi več kot le lepo mesto. Ponuditi jim moramo možnost, da si tukaj tudi ustvarijo življenje.

Kako bi privabili nova podjetja in predvsem bolje plačana delovna mesta?

Nejc Pačnik: Če želimo privabiti nova podjetja moramo najprej ustvariti okolje, v katerega bodo podjetniki želeli investirati. Pomembno je, ali imaš na voljo ustrezno zemljišče, dobro infrastrukturo, hitro in učinkovito občinsko upravo, dovolj usposobljenega kadra ter občutek, da je lokalna skupnost podjetju partner in ne dodatna ovira. Zato bi želel, da Velenje postane občina, kjer investitor ob prihodu dobi jasno kontaktno točko in pomoč od prvega pogovora. Hkrati pa ne želimo privabiti podjetij samo zaradi števila novih delovnih mest. Pomembna mora biti tudi njihova kakovost. V Velenju potrebujemo več delovnih mest z višjo dodano vrednostjo na področju novih tehnologij, energetike, raziskav, razvoja, digitalizacije in drugih dejavnosti, kjer lahko ljudje s svojim znanjem ustvarjajo več in so za to tudi bolje plačani. Veliko priložnost vidim tudi v naših obstoječih podjetjih. Včasih govorimo samo o tem, koga bomo pripeljali od zunaj, pozabljamo pa na podjetnike, ki so tukaj že danes. Tudi njim moramo omogočiti, da rastejo, investirajo in zaposlujejo. Posebej pomembno je povezovanje gospodarstva z izobraževanjem. Če vemo, kakšne profile bodo podjetja potrebovala čez pet ali deset let, moramo mlade na ta znanja začeti pripravljati že danes. Predvsem pa bi si želel, da bi občina aktivno iskala investitorje. Ne čakala, kdo bo potrkal na vrata, ampak skupaj z gospodarstvom predstavljala Velenje kot prostor za investicije.

Kaj pa varnost, urejenost mesta, parkiranje in promet? So to teme, ki jim občinska politika namenja dovolj pozornosti?

Nejc Pačnik: Bi bilo pošteno reči, da se jim danes ne namenja pozornosti. Na področju prometa, parkiranja in trajnostne mobilnosti se izvajajo številni projekti. Zame pa je ključno vprašanje, ali ljudje te ukrepe v svojem vsakdanjem življenju občutijo kot izboljšanje. Pri varnosti mi je pomembno predvsem to, da se ljudje v svojem mestu počutijo varne podnevi in ponoči. Tu je pomembno sodelovanje občine, policije, redarstva, krajevnih skupnosti in predvsem hitro odzivanje tam, kjer se pojavijo težave. Varnosti ne smemo ocenjevati samo skozi statistiko, ampak tudi skozi občutek ljudi. Velenje mora ostati čisto, urejeno in prijetno mesto, vendar ne samo v samem središču. Enako pozornost si zaslužijo krajevne skupnosti, stanovanjska naselja, otroška igrišča, poti in druge javne površine. Razumem trajnostno mobilnost in jo podpiram, vendar avtomobila ne moremo preprosto odmisliti. Ljudje ga potrebujejo za prihod na delo, obisk zdravnika, prevoz otrok in številne druge vsakodnevne obveznosti. Zato morajo biti parkirne rešitve premišljene, praktične in pripravljene skupaj z ljudmi, ki tam živijo. Enako velja za promet. Potrebujemo varen promet za pešce in kolesarje, dober javni prevoz, hkrati pa tudi pretočne ceste in dobro dostopnost vseh delov občine. Sam bi si želel predvsem bolj praktičen pristop, manj odločanja za pisalno mizo in več pogovora z ljudmi na terenu. Če stanovalci nekega naselja vsak dan opozarjajo na nevaren prehod, pomanjkanje parkirišč ali prometni zastoj, je treba težavo pogledati tam, kjer dejansko nastaja. Na koncu se kakovost občine ne meri samo po velikih projektih. Zelo pogosto jo ljudje ocenjujejo po majhnih, vsakdanjih stvareh, ali imajo kje parkirati, ali je njihova ulica varna, ali je okolica urejena in ali občina na njihove težave reagira.

Skupina Povezani za Velenje

Če bi vas moral nekdo opisati samo s tremi besedami – katere bi izbrali sami?

Nejc Pačnik: Vztrajen, delaven in povezovalen. Vztrajen, ker sem se skozi podjetništvo naučil, da se pravi rezultati ne zgodijo čez noč. Že zaradi izziva vedno izberem težjo pot. Delaven, ker verjamem, da se z resnim in poštenim delom da doseči veliko. Vem kaj pomeni delati tudi po 15-20 ur dnevno. Povezovalen, ker se mi zdi zelo pomembno, da znamo ljudi poslušati, spoštovati različna mnenja in jih povezati okoli skupnih ciljev.

Svetovni prvak, učitelj in politik. Katera od teh treh vlog vam je najbolj pri srcu?

Nejc Pačnik: Naslov svetovnega prvaka mi pomeni ogromno, ker je rezultat dolgoletnega dela, odrekanja in vztrajnosti. To je del moje življenjske poti, na katerega bom vedno ponosen. Vloga učitelja pa mi je verjetno najbolj pri srcu na osebni ravni. Ko vidiš ljudi različnih starosti, ki napredujejo, pridobivajo samozavest skozi glasbo in dosežejo nekaj za kar so delali, je to poseben občutek. Takrat veš, da tvoje delo pušča sled tudi v življenju nekoga drugega. Politika pa je zame delno še vedno nekaj novega in se moram zagotovo še veliko naučiti.

Če bi moral izbrati samo eno, bi zato verjetno rekel učitelj. Ker pri učenju ne gre samo za harmoniko, ampak tudi za odnos, zaupanje, vztrajnost in razvoj človeka.

Kaj vam je harmonika dala kot človeku, česar vam politika nikoli ne bo mogla dati?

Nejc Pačnik: Harmonika mi je dala nekaj zelo osebnega – stik z ljudmi brez potrebe po razlagi. Ko igraš, lahko z nekaj toni poveš vse za kar bi v politiki potreboval nekaj minut govora. Glasba povezuje ljudi neposredno, čustveno in iskreno. Ne sprašuje, kdo je levi, kdo desni, kdo se s kom strinja. Če je glasba dobra, ljudi preprosto poveže. Glasba mi je dala ogromno lepih trenutkov z ljudmi, ki jih sicer morda nikoli ne bi srečal. Politika mi daje možnost, da nekaj naredim za skupnost.

In obratno – kaj vas je glasbena kariera naučila o ljudeh, kar vam danes pomaga pri političnem delu?

Nejc Pačnik: Glasbena kariera me je predvsem naučila poslušati ljudi. Kot glasbenik, učitelj in mentor hitro ugotoviš, da vsak človek potrebuje nekoliko drugačen pristop. Nekoga moraš spodbuditi, drugemu dati več časa, tretjemu povedati stvari zelo neposredno. Če želiš iz ljudi izvleči najboljše, jih moraš najprej razumeti. Naučila me je tudi, da se spoštovanje ne dobi z nazivom, ampak z odnosom. Ljudje hitro začutijo, ali si iskren, ali jih poslušaš in ali držiš besedo. Veliko sem nastopal, tekmoval in delal z zelo različnimi karakterji ljudi, zato sem se naučil tudi sprejemati kritiko, obvladovati pritisk in ostati miren, ko stvari ne gredo po načrtih. To mi bo zagotovo tudi v bodoče pri političnem delu zelo pomagalo. Politika je navsezadnje delo z ljudmi. Če jih ne znaš poslušati, povezovati in spoštovati tudi takrat, ko razmišljajo drugače od tebe, potem težko narediš kaj dobrega za skupnost.

Ste kot učitelj vajeni delati z mladimi. Bi kot župan znal prisluhniti tudi tistim, ki se z vami politično ne strinjajo?

Nejc Pačnik: Seveda. Pravzaprav mislim, da je to ena ključnih lastnosti vsakega dobrega župana. Kot učitelj sem vajen delati z zelo različnimi ljudmi Če želiš biti dober mentor, ne moreš pričakovati, da bodo vsi razmišljali enako kot ti. Enako velja v politiki. Ni treba, da se z nekom politično strinjam, da bi spoštoval njegovo mnenje ali dober predlog. Pomembno je, da znamo poslušati argumente, se pogovarjati spoštljivo in iskati rešitve, ki so dobre za občino. Sam si želim biti župan vseh občank in občanov, ne samo tistih, ki bi me volili ali ki razmišljajo podobno kot jaz. Prepričan sem, da lahko prav iz različnih pogledov nastanejo boljše rešitve. Če nekdo opozori na problem ali poda dober predlog, me bo zanimalo predvsem, ali ima vsebino in ali lahko koristi ljudem ne pa, iz katere politične strani prihaja.

Predsednik SDS Janez Janša in kandidat za župana občine Velenje Nejc Pačnik

In za konec: zakaj naj Velenjčani na volilnem lističu obkrožijo Nejca Pačnika?

Nejc Pačnik: Mislim, da mora vsak človek sam presoditi, komu zaupa in kdo ga s svojim odnosom in načinom razmišljanja prepriča. Ne trdim, da imam odgovore na vse. Znam pa poslušati, vprašati ljudi, povezovati različna mnenja in nato prevzeti odgovornost za odločitev. Če bodo občanke in občani v takšnem načinu dela prepoznali nekaj čemur lahko zaupajo, bom njihove podpore iskreno vesel. Na koncu pa želim, da se vsak odloči sam,  po svoji vesti in po tem, kakšno Velenje si želi v prihodnosti. In prav bo tako.

Če bi vam Velenjčani na volitvah dali mandat – kaj jim obljubljate, da boste čez štiri leta lahko pogledali nazaj in rekli: »To je Velenje, za katerega sem kandidiral«?

Nejc Pačnik: Ne želim obljubljati stvari, za katere danes ne morem vedeti, ali jih bo mogoče v celoti uresničiti. Lahko pa obljubim način dela. Če mi bodo občani in občanke zaupali mandat si želim, da bodo čez štiri leta lahko rekli, da je bila občina bolj odprta, bolj pregledna in bolj povezana z ljudmi, da so vedeli, kam gre njihov denar, da so bili vključeni v pomembne odločitve in da njihovo mnenje ni ostalo samo na papirju. Predvsem pa, da bi se pri pomembnih odločitvah čutilo, da je Velenje pred strankarskimi interesi. Zame uspešen mandat ne bi pomenil samo seznam dokončanih projektov. Pomenil bi tudi drugačno kulturo vodenja, več sodelovanja, več spoštovanja različnih mnenj, več odgovornosti in manj delitev. Če bi lahko čez štiri leta stopil med ljudi, jih pogledal v oči in rekel, da smo delali pošteno, gospodarno, pregledno in v dobro občank in občanov, bi vedel, da smo bili na pravi poti. In če bi bilo Velenje takrat mesto, v katerem bi mladi še bolj verjeli, da lahko tukaj gradijo svojo prihodnost, potem bi lahko iskreno rekel: »Da, to je Velenje, za katerega sem kandidiral.«

Naj bo za zaključek še pesem, ki jo radi zaigrate in ima pomenljiv naslov: “Proti vrhu!” 

Intervju pripravil: Mitja Grmovšek, slike; osebni arhiv Nejca Pačnika

The post Intervju, Nejc Pačnik: Od svetovnega prvaka, do županskega kandidata! appeared first on e-Maribor.

Hči predsednika SNS in nekdanjega poslanca Zmaga Jelinčiča, je v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi slovesno zaprisegla po uspešno končanem temeljnem vojaško-strokovnem usposabljanju v Slovenski vojski. Oče je hčerki čestital preko družbenega omrežja Facebook.

Aleksija Iris Jelinčič, hči predsednika SNS in nekdanjega poslanca Zmaga Jelinčiča, je skupaj z drugimi kandidatkami in kandidati dala besedo Sloveniji, kot vojakinja Slovenske vojske. Slovesno je namreč zaprisegla po uspešno končanem temeljnem vojaškostrokovnem usposabljanju v Slovenski vojski.

Zmago Jelinčič, ki je novico o svoji hčerki Aleksiji Iris objavil na družbenih omrežjih, je med drugim zapisal, da je usposabljanje njegove najmlajše hčerke trajalo od konca junija letos do danes. “Ni bilo lahko, 13 tednov discipline, veščin in vztrajnosti. In ona je to zmogla. Čestitke, Aleksija. Ponosen sem nate,” je še zapisal predsednik SNS, Zmago Jelinčič.

Čestitkam se pridružujemo tudi v imenu portala e-Maribor.si

The post Zmago Jelinčič ponosen na svojo hči, ki je prisegla Slovenski vojski appeared first on e-Maribor.