V nedeljo bodo potekale, za kmete zelo pomembne volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Čeprav zapostavljen poklic kmeta prihaja vedno bolj v ospredje, saj brez kmeta tudi ni hrane.
Tokrat smo se pogovarjali s pridnim in nadobudnim kmetom Jankom Rojkom z občine Duplek, ki je ponosen kmet in tradicijo kmetijstva prenaša iz roda v rod.
Se lahko za naš portal na kratko predstavite?
Sem Janko Rojko rojen v Ciglencah v občini Duplek in se ukvarjam s kmetijstvom. Ljubezen do kmetovanja mi je bila tako rekoč položena že v zibelko. Rodil sem se na družinski kmetiji in že od malih nog pomagal staršem pri vsakodnevnem delu. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Po končani srednji šoli sem se zaposlil v nekdanjem podjetju Metalna Maribor, prav v proizvodnji kmetijske mehanizacije. Po nekaj letih službovanja v Metalni sem se podal novim izzivom naproti in se zaposlil v Kmetijski zadrugi Lenart.
Pri svojem delu pa sem zelo hitro spoznal, da ni problem v pridelavi dobre kakovostne hrane, ampak se pojavijo problemi, ko je bilo potrebno pridelek prodati. Vpisal sem na Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru in študij uspešno končal. Kljub službi, skrbi za družino in študiju sem ves čas pomagal staršem pri delu na kmetiji.
Danes kmetujem na kmetiji, ki sem jo podedoval
Ravno to spoznanje me je pripeljalo do odločitve, da sem pred več kot 15. leti ustanovil svojo dejavnost in se začel ukvarjati z veletrgovino s kmetijskim repromaterialom. Danes kmetujem na kmetiji, ki sem jo podedoval, ukvarjam se predvsem s pridelavo žit, dodatno se ukvarjam tudi z veletrgovino kmetijskega repromateriala.
V občini Duplek je kar nekaj kmetij. Zakaj je po vašem mnenju kmetijska panoga tako pomembna?
Res je, za občino Duplek lahko rečemo, da je kmetijska občina. Včasih je bilo poleg velikih tudi precej majhnih kmetij. Danes pa je situacija malce drugačna. V občini je manj kmetij, ki pa so večje in tudi bolj proizvodno usmerjene bodisi v živinorejo, poljedelstvo, zelenjadarstvo ali sadjarstvo. Samooskrba s hrano in s tem posledično ohranjanje kmetij je strateškega pomena, žal pa se tega zavedamo samo kmetje – pridelovalci hrane. Žal se zelo malo mladih odloča za prevzem kmetij od svojih staršev in ohranjanje kmetijstva, za posledico pa se pojavlja starostna struktura kmetic in kmetov na naših kmetijah.
Zakaj ste se vi odločili za kmetijstvo?
Kot sem že uvodoma omenil, sem bil rojen kot prvi otrok staršema, ki sta se ukvarjala s kmetovanjem in me vzgajala v duhu spoštovanja dela na kmetiji. Tovrstno delo me je veselilo že od otroških let. Ko sem podedoval kmetijo, sem sprejel odločitev, da se bom začel bolj intenzivno ukvarjati s kmetovanjem kot proizvajalec tržnih viškov. Danes pa je to vse težje. Kot sem omenil, je v naši občini vse manj kmetij, tiste, ki so, pa so večje in jim za večanje proizvodnje zmanjkuje zemlje, pogoji za kmetovanje so vse slabši. Zavedati se moramo, da ni kmeta brez zemlje.
Starša, sta me vzgajala v duhu in spoštovanju dela na kmetiji.
Kako ste zadovoljni s trenutno kmetijsko politiko?
Trenutna kmetijska politika nas pelje v situacijo, ko ne bomo več na nobenem področju pridelave hrane samooskrbni in posledično bo prišlo do pomanjkanja hrane. Nagrajuje se “ekstenziva”. Za kmetovanje ni pravih vzpodbud. Izriva se malega kmeta, kateri čisti in skrbi za čisto naravo in okolje.
Za kmetovanje ni pravih vzpodbud.
Ali imate občutek da trenutna sestava vodstva KGZS varuje in zastopa interese kmetijstva?
Kmetje se sprašujemo ali so na vodstvu KGZS gluhi za naše probleme. Vse več je težav s katerimi se srečujemo in vse manj dejanj, katera bi to reševala. Kmetje zagovarjamo obstoj KGZS, amapak takšne, ki bo zastopala naše interese. Trenutno nimamo občutka, da smo slišani.
Ali je poklic kmeta za vas, poklic, ki ga nebi nikoli zamenjali?
Biti kmet je izredno lep in plemenit, a tudi težak poklic. Nikoli nisem premišljal, da bi zamenjal ta poklic. Pri delu na kmetiji se vsakodnevno srečujem z novimi nepredvidenimi izzivi, a tudi s povezanostjo z naravo in okolico. Upam, da se bo država čim prej zavedala, da je kmetijstvo za Slovenijo strateškega pomena, poklic kmeta pa priviligiran položaj. Če država hoče ohraniti razvoj kmetijstva in kmetij naj za pridelavo hrane priskrbi zadosti zemlje.
Biti kmet je izredno lep in plemenit, a tudi težak poklic.
V kolikor boste izvoljeni, za kaj se boste zavzemali?
V primeru izvolitve se bom zavzemal za odpravo že omenjenih problemov in za poenostavitev in razbmremenitev administracije strokovnih služb in kmeta, skrb za mladega kmeta (treba mu je zagotoviti zemljo in ostale normalne pogoje za delo in predelavo).
Pozorno spremljanje ukrepov, katere sprejema Bruselj. Maksimalno pozornost je potrebno posvetiti družinskim kmetijam.
Kmetije z omejenimi dejavniki se morajo meriti po naklonu zemljišča, ne pa po nadmorski višini. Preveriti je potrebno površine katere so pod omejenimi dejavniki. Zavzemal se bom za ureditev sistema proti toči.
Sklad kmetijskih zemljišč bo moral odigrati večjo vlogo pri zamenjavah in komasacijah zemljišč. Notranja uprava bo v primeru prodaje kmetijskega zemljišča dolžna obvestiti sosede-kmete, da jih seznani s prodajo.
Enotni predpisi za pesticide v EU.
Na deklaracijah slovenskih proizvodov in izdelkov mora pisati poreklo države Slovenija ne pa EU.
Škoda po divjadi mora biti primerno ovrednotena in izplačana. Odstrel divjadi pa mora biti takšen, da niso ogrožene vzrejne in domače živali.
Pri vseh odločitvah kmetijske politike morajo sodelovati kmetje in upoštevati se mora njihovo mnenje.
Hvala za vaš prispevek in za ohranjanje poklica kmeta.