Na pustni torek, zadnji dan pustnega rajanja, se po Sloveniji končujejo pustne prireditve. Kot je v navadi je še do polnoči čas za pustno rajanje, potem pa nastopi post in pepelnična sreda, ko pusta tudi pokopljejo, do naslednjega leta.
Pust je tradicionalni praznik, ki se praznuje v mnogih kulturah in je povezan s prehodom iz zime v pomlad. To je čas veselja, preoblačenja v maske, norčij in bogatih pojedin. V Sloveniji ima pust pomembno mesto v ljudskem izročilu, še posebej zaradi značilnih pustnih likov, kot so kurenti, laufarji, cerkniški butalci in številni drugi.
Najbolj znani so zagotovo kurenti. Nevsakdanja maska z zvonci obešenimi okoli pasu. Simbol maske je, da odganja zimo. Kurenti so sicer člani pustnih skupin ali posamezniki, ki ohranjajo ta starodavni običaj. Po tradiciji so lahko kurenti samo moški, čeprav v sodobnem času vloge prevzemajo tudi ženske. Kurenti se združujejo v skupine, imenovane kurentije, in v času pusta obiskujejo hiše, vasi in mesta, kjer s plesom in zvonjenjem odganjajo zimo ter prinašajo srečo.
Izvor kurentov ni povsem jasen, vendar se običaj povezuje s starodavnimi poganskimi obredi, ki so slavili prihod pomladi. Kurenti naj bi sprva predstavljali demone ali duhove plodnosti, kasneje pa so postali pomemben del slovenskega pustovanja. Danes je Kurentovanje na Ptuju eden največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, kjer se vsako leto zberejo številni kurenti in drugi pustni liki. Leta 2017 je bil obhod kurentov vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine, kar potrjuje njegov kulturni pomen.
Kaj predstavljajo kurenti in kakšen pomen imajo, so se pogovarjali v oddaji Polka in majolka, kjer so se predstavili kurenti iz Vitomarcev
Kurenti sicer nosijo značilno opravo, ki vključuje: Ovčji kožuh (najpogosteje iz ovčje volne), Zvonove (privezane okoli pasu, ki med gibanjem glasno zvonijo), Kurentovo masko (izdelano iz usnja, z rogovi in dolgim rdečim jezikom), Rokavice in škornje in Ježevko (lesen kij, pogosto okrašen s trni).
Poleg kurentov v tradicijo pusta spadajo še krofi. cvrto pecivo, pogosto polnjeno z marmelado. Letos so na Ptuju dosegli tudi svojevrstni rekord. V Pekarni Ptuj so namreč samo v času od debelega četrtka do pusta spekli kar milijon krofov.
Kurenti naj bi s svojim plesom, zvonjenjem in divjim videzom odganjali zle sile in prinašali pomlad ter rodovitnost. upajmo, da so skupaj z zimo odnesli še kaj drugega, slabega v naši državi.