14. junija 1942 je Edvard Kardelj pisal Zdenki Kidrič: “Nujno potrebno je očistiti ljubljansko okolico, zlasti Polje-Zalog, kjer se je “bela garda!” pošteno ugnezdila. Naj nauči ženske streljati, zastrupljati in vse mogoče!” Kot uslužna partizanka ovčica je tako tudi ona sledila svojemu poglavarju morilcu Titu.
Na čelu morilskega komunističnega aparata je bila Zdenka Kidrič. VOS je bila odgovorna izključno Centralnemu komiteju KP. Do konca leta 1941 je VOS likvidiral že okoli 100 ljudi, med katerimi ni bilo niti enega pomembnega predstavnika okupatorjevih oblasti. Prve likvidacije so bile izvršene v Ljubljani, ki je bila politično pribežališče za demokratične politike, intelektualce, gospodarstvenike, skratka staro družbeno elito, nad katero je VOS pričel izvajati »politicid«. Iz Ljubljane se je teror preko pokrajinskih komisij VOS razširil na celotno slovensko ozemlje. Prve partizanske akcije (npr. napad na okupatorjevo policijsko vozilo pri Repnjah in na pet gestapovcev pri Rašici, miniranje mostu pri Preserjah) so izzvale strahotne represalije, ki so prizadele civilno prebivalstvo. Komunistom so okupatorjevi ukrepi koristili, saj so lahko v zaostrenih razmerah izvajali hitrejšo mobilizacijo in z očitki o kolaboraciji blatili demokratični tabor.
Zdenka Kidrič je bila v bistvu sovjetska obveščevalka, neslovenska voditeljica teroristične organizacije VOS, ki je med vojno pobijala zavedne Slovence in aktivno sodelovala povojnih pobojih v Kočevskem Rogu. Njena sla po krvi je bila tolikšna, da so komunisti od njenega moža BORISA KIDRIČA zahtevali, da jo umakne.
Vsa povelja Edvarda Kardelja so prihajala do izvrševalke nalog, krvnice Zdenke Kidrič. 12. junija 1942 ji je Kardelj pisal: “Strinjam se, da ni treba več objavljati imen ubitih. Samo v nujnih primerih. Zadeva pri ‘Levu’ je politično ponesrečena. Ne rabite drugič delati na slepo srečo. Treba je vedeti, koga boste likvidirali. Ni dobro, da je bila ubita ženska. Treba je računati z malomeščansko mentaliteto in z Italijani, ki so tu posebno občutljivi. Ne smemo mi na tem terenu biti ‘slabši’ od Italijanov, ki niso streljali oz. se vsaj delajo, kakor da ne streljajo žensk. Treba je še s tem počakati.
Kardelj je Zdenki Kidrič zabičal da je nujno, da težimo za razširitvijo svoje baze in preprečimo sovražniku da bi v svoji ofenzivi mobiliziral zase vse sile, ki bi jih lahko mobiliziral. “Tak položaj nam diktira to taktiko. Prepričan sem pa, da bo nemara že v bližnjih dneh položaj spremenjen, zato imejte vedno na muhi nekaj vodilnih tičev, da bi jih potem primerni priliki lahko potolkli. Glede likvidacij: Omejite se na najnujnejše denunciantske primere. Toda sporazumeti se je treba za vsakega posebej, ter belogardiste, za katere naj velja isto. Za protitalce naj poskrbe zunaj na deželi, in še to Slovence, likvidirajte v rundah. To je niz likvidacij druga za drugo, potem pa napravite malotrajnejšo pavzo in počakajte najugodnejšega političnega momenta.” Je zapisal Kardelj Zdenki Kidrič.
In liokvidacije so