V mesecu aprilu Slovenija praznuje Dan upora proti okupatorju, nekdanji praznik OF, ki ga nekateri še vedno praznujejo v pričakovanju vrnitve starih časov.
Na kaj nas spominja praznik OF?
Praznik dneva ustanovitve Osvobodilne fronte so v povojni socialistični Sloveniji sprejeli leta 1948 in se je kot najsvetejši med takratnimi prazniki praznoval do leta 1951. Takrat so poslanci takratne slovenske vlade opustili praznovanje 27. aprila in določili 22. julij kot glavni praznik, ki se je imenoval dan vstaje in simboliziral dan, ko so v okupirani Sloveniji počile prve partizanske puške. V resnici je bil ta dan vstaje več ali manj za lase privlečen partijski mit, ki je nastal na podlagi dokaj nepomembnega dogodka – napada treh komunistov, ki so iz gozda streljali na orožnika slovenskega rodu Franca Žnidaršiča in ga ranili.
Kaj je bil pravzaprav OF?
OF je bila ves čas zgolj orodje in krinka Komunistične partije Slovenije, da je privabila čim več ljudi. Radikalizacija, umori v mestih, propaganda, ki je bila najmočnejše orožje OF, italijanska okupacija ter želja po svobodi so s parolami in metodami, ki jih je imela OF, med ljudmi naleteli na različen odziv: od navdušenja in podpore do strahu in sovraštva.
OF je imela kmalu veliko privržencev, nekaterim je bila blizu ideja, mnogi pa so se jim podrejali iz strahu pred represijo. VOS, ki so ga vodili izključno partijci, je izvajal najprej umore v mestih, kar je zastrašilo množice. Vse to je kmalu udarilo tudi na podeželje. Ljudje so kmalu doživeli osvoboditev. Umori županov, duhovnikov, podjetnikov, večjih kmetov in družin so pretresli podeželje. Davki partizanskemu gibanju v materialnem smislu kmalu niso bili več dovolj. Bile so že zahteve. Razmišljati in dvomiti o OF, partizanskem gibanju, ni bilo na mestu. Vsakdo, ki je podvomil, se uprl ideologiji, je bil kmalu izbrisan z obličja zemlje. Kmetje, preprosti fantje, ki so spoznali, da stvari nikamor ne peljejo, kvečjemu na slabše, so vzeli stvari v svoje roke. Hoteli so ohraniti in obdržati svoje imetje, svoj dom, zaščititi svoje domače.
Medtem ko je konservativni (desni) pol iskal rešitev, da do vojne ne bi prišlo, je OF to možnost zavračala, niti slišati ni hotela o tem, ampak je pospeševala proces razdvajanja. Hkrati je vse to s silno propagando očitala nasprotni strani.
Razlog za praznik?
Vrnimo se k dnevu OF. Razlog za “izbris” dneva OF leta 1951 je bil v takratnih pro- jugoslovansko usmerjenih komunistih, ki niso želeli, da bi nastali spori med jugoslovanskimi republikami glede datumov in začetkov bojev. Prvenstvo so si namreč lastili Srbi, ki so dan vstaje praznovali 7. julija. Praznovanje OF je bilo pozabljeno vse do leta 1968, ko je Josip Vidmar izpostavil, da bi bilo potrebno znova uveljaviti 27. april. Prav Josip Vidmar pa je bil zraven, ko so leta 1948 prvič sprejeli zakon, prav tako je podpisal njegovo ukinitev leta 1951 in leta 1968 znova predlagal njegovo uveljavitev.
Kaj torej praznujemo 27. aprila? Nič! nekateri se tolčejo po prsih in še vedno jokajo za Jugoslavijo, drugi pa od tega dneva nimajo prav nič, razen reklamiranja levih medijev in kakšnega partizanskega filma na RTV in POP TV.
Viri: Časnik, Nova24TV
PM