Delovanje poslanka Gibanja Svoboda Mojce Šetinc Pašek, sicer nekdanje novinarka na RTV Slovenija, ena od predlagateljev in prvopodpisane pri predlogu novega zakona o RTV Slovenija, bi bilo lahko neetično? Piše Siol.net.
Mojca Šetinc Pašek (GS) ni le ena od predlagateljev zakona o RTV Slovenija, s katerim želijo poslanci Svobode, Levice in SD odstaviti vrh RTVS. Je prvopodpisana in s tem tudi uradna predlagateljica novega zakona o RTVS, je tista, ki pojasnjuje spremembe v DZ in pred javnostjo. Preden je Šetinc Paškova kandidirala na Golobovi listi in bila izvoljena za poslanko, je bila zaposlena na nacionalki, tam pa jo po trditvah vodstva zavoda po koncu poslanskega mandata še vedno čaka služba.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali gre pri odločanju poslanke Šetinc Paškove za konflikt interesov. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so sicer v preteklosti zaradi velikega števila vprašanj, povezanih z nasprotjem interesov, že opozarjali in pojasnjevali, kdaj gre pri določanju ministrov in poslancev za nasprotje interesov.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe (to so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja) vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera.
Če ponazorimo: vsak poslanec Državnega zbora lahko glasuje o spremembah zakonodaje, ki se nanaša na davke, čeprav vsakega od njih kot davkoplačevalca tudi osebno zadeva (nekoga na primer v večji meri spremembe, ki se nanašajo na nepremičnine, drugega spremembe, ki se nanašajo na dobiček podjetij ipd). Vsak poslanec ali občinski svetnik ima tudi pravico glasovanja o predlogu proračuna (države oziroma občine). Če pa bi se na primer na občinskem svetu ločeno odločalo o proračunski postavki, ki bi določenemu društvu, katerega predsednik je tudi občinski svetnik, dodeljevala dodatna sredstva, bi se moral ta občinski svetnik iz nadaljnjega postopka (razprave in odločanja) v celoti izločiti. To po stališču komisije pomeni, da pri odločanju tudi ne sme biti prisoten.
2 komentarja