Ob današnjem nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja, ko se je 17. maja 1942 na Slovenskem zgodil prvi množični komunistični pomor slovenskih civilistov, ko so partizani v soteski Iške umorili 53 oseb, med njimi 24 otrok, se spominjamo vseh žrtev komunističnega nasilja.
Komunistično nasilje je na ozemlju današnje Republike Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. Komunistično nasilje pa je v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije.
Največ zaslug za izvensodne poboje ima največji komunistični likvidator drugače mislečih Boris Kidrič, kateremu se klanjajo člani Socialnih demokratov, sicer velja za enega od arhitektov brezbrižne komunistične revolucije na Slovenskem.
Bil je sicer sin literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča, rodil se je celo na Dunaju in nato študiral kemijo, študija pa ni dokončal. Že v mladih letih se je vključil v delovanje Komunistične partije Jugoslavije, sodeloval pri nastanku Komunistične partije Slovenije ter deloval kot marksist in agitator. V okviru KPS je postal eden njenih osrednjih funkcionarjev. Leta 1941 je bil s strani KPS zadolžen za oblikovanje Protiimperialistične fronte, kasneje preimenovane v Osvobodilno fronto. Piše portal Nova24TV.
V okviru te organizacije se je prav Kidrič najbolj zavzemal za podreditev vseh ostalih članov “avantgardni” KPS, istočasno pa je preko pisem dajal navodila za likvidacijo “bele garde”, še preden je sploh nastala prva vaška straža. Bil je tudi glavni pobudnik nastanka VOS, preko katere je KPS izvajala partijske umore številnih posameznikov in skupin. Kot zagovornik striktne prosovjetske usmeritve je poskrbel tudi za politično uničenje vseh posameznikov, ki so se upirali sporazumu med Hitlerjem in Stalinom, med temi kritiki je bila tudi Angela Vode. Po vojni je vodil komunistično vlado, vendar je za posledicami levkemije že leta 1953, star komaj 41 let. Njegov kip na žalost še vedno stoji v Ljubljani.
Boris Kidrič
Leta 1944 so partizani po Beli krajini pobili veliko rodoljubov, med njimi tudi okoli 60 Romov, žensk in otrok iz naselja Kanižarica pri Črnomlju. Vse to so počeli po navodilu Ivana Mačka in Borisa Kidriča, ki sta napisala naslednje povelje:
“Iz vsega tega sledi, da morajo naše čete brezpogojno in takoj preiti na zavzemanje utrjenih belogardističnih postojank in na dejansko uničevanje belogardistične žive sile. To je trenutno njihova osnovna vojaška dolžnost … Naloga naših politkomisarjev je torej, da odpravijo iz naših čet tudi poslednje sledi defenzivnega nastrojenja in precenjevanja vojaške kvalitete belogardističnih tolp … Partizani morajo zagoreti v sovraštvu do belogardističnih izdajalcev in v pripravljenosti, da darujejo tudi življenje za likvidacijo belogardističnih tolp.”