Te dni je na spletu pristal čudovit video posnetek, pri katerem lahko spremljamo simpatično presenečenje za gospo Ivano Nanut iz Slovenskih Konjic.

Častitljivih 90 let življenja, je praznovala gospa Ivanka. Ker ima rada harmoniko so zanjo pa so pripravili prijetno glasbeno presenečenje in jo obiskali na domu. Tudi sama rada zaigra na klaviature.

“Poslušalka radia Ognjišče gospa Ivana Nanut iz Slovenskih Konjic praznuje 90 let. Presenetili smo jo v petek, ker se na veliki četrtek ne spodobi okrog hodit. Dobro delo dobro dene,” so ob video posnetku zapisali na družabnem  omrežju Facebook. Tako so Ivanko presenetili z radia Ognjišče in s seboj pripeljali tudi harmonikarja. 

Video posnetek je sodeč po odzivih navdušil številne spletne uporabnike, do danes pa zgolj na omrežju Facebook dosegel več kot 100.000 ogledov. Mnogi gledalci so slavljenki ob tem čestitali. Ivanki čestitamo tudi mi.

The post Posnetek, ki je obnorel družbena omrežja. Ivani za 90 let, vse najboljše zaželeli s harmoniko! appeared first on e-Maribor.

V letu 2023 obeležuje Pokrajinski arhiv Maribor 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. 29. aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Zato smo se pri portalu e-maribor.si, da Pokrajinskemu arhivu namenimo kar nekaj člankov ob tem visokem jubileju.

Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor mag. Nina Gostenčnik.

Kaj vam pomeni ta lepa obletnica Pokrajinskega arhiva?

Nina Gostenčnik: Častitljiva obletnica je seveda pomemben mejnik, saj se v zadnjih letih način varovanja in hrambe arhivskega gradiva s spreminjajočo se tehnologijo nenehno spreminja. To pomeni, da moramo biti vedno pripravljeni se učiti in dopolnjevati svoje znanje.

Direktorica mariborskega arhiva: Nina Gostenčnik

Pri vas je shranjene veliko zgodovine. Katera je najstarejša slika Maribora shranjena pri vas?

Nina Gostenčnik: Najstarejša podoba Maribora, ki jo hranimo v arhivu je nastala med letoma 1870 in 1873 ter prikazuje Maribor – hišo Benetke na Lentu ter Lent (Pristan). Avtor fotografije je Heinrich Krapek, fotografski atelje, Maribor & Gleichenburg.

Boste ob jubileju kaj posebnega naredili?

Nina Gostenčnik: V letu 2023 smo se v Pokrajinskem arhivu Maribor odločili, da bomo visoki jubilej obeležili s pripravo velike razstave z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. Ta bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. Le-te v času in prostoru posameznik povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nastajajo »v službi človeka«, takšne, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku … Z razstavo bomo tako ob 90. obletnici javnosti predstavili poseben segment ohranjenega gradiva in izpostavili njegovo pomembnost.

V letu 2023 načrtujemo tudi odprtje prenovljenih prostorov na Glavnem trgu. V pritličju stavb Glavni trg 6 in 7 smo namreč v letih 2021 in 2022 prenovili razstavišče oz. predavalnico in sprejemno pisarno. Nekdanja »Express tajnica«, kot prostore morda poznajo Mariborčani, bo dobila novo vsebino – sodoben prostor, kjer bodo naši uporabniki lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo v klasični ali elektronski obliki, ponujal pa bo tudi priložnostne razstave ter možnost nakupa arhivskih publikacij.

Oktobra načrtujemo svečano akademijo ob 90-letnici, s katero se bomo poklonili arhivski dejavnosti, naši bogati zgodovini, tradiciji zbiranja in hrambe arhivskega gradiva ter našim uporabnikom.

Kakšne zanimivih razstave dogodke še pripravljate ob 90-i obletnici?

Nina Gostenčnik: Skozi vse leto bodo oba glavna dogodka spremljale tudi ostale prireditve, namenjene osveščanju javnosti o našem delu in poslanstvu

– Razstava Knjige v arhivu – v službi človeka

Kot omenjeno že zgoraj, je ta razstava namenjena knjigam kot posebni vrsti arhivskega gradiva. Ne gre za knjige v smislu leposlovja, strokovnih ali znanstvenih publikacij, temveč bodo predstavljene knjige, ki nastajajo »v službi človeka« in ga spremljajo skozi zasebno, poklicno in družbeno življenje vse od rojstva do smrti.

– Razstava 110 let začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala – v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor

Hidroelektrarno Fala so pričeli graditi leta 1913. Bila je prva hidroelektrarna na celotnem porečju Drave med izvirom in izlitjem v Donavo. Sprva so načrtovali, da bi elektrika iz elektrarne Fala bila speljana v graško kotlino za potrebe tovarn v avstrijskem Gradcu. Nastanek Jugoslavije in uspešen boj generala Rudolfa Maistra je te namere prekrižal. Elektrika iz Fale je omogočila hiter razvoj tekstilne industrije v Mariboru. Dolgo časa je bila največja hidroelektrarna v Jugoslaviji. Pri njeni izgradnji so upoštevali ekološke standarde – zgrajena je bila ribja steza in splavnica, ki je omogočala splavarstvo po Dravi še naslednjih dvajset let.

– Razstava 60 let Festivala Kurirček – v sodelovanju z Mariborsko knjižnico

Festival Kurirček je ena izmed večjih manifestacij, ki se je dogajala v Mariboru v letih od 1963 do 1992. Na Festivalu Kurirček je gostovalo veliko pomembnih osebnosti s področja literarnega, glasbenega in likovnega ustvarjanja iz druge polovice 20. stoletja. Družbeni vpliv festivala je bil izjemen. Maribor je bil eden od centrov mladinske literature, center, ki je na osnovi strokovnih posvetov, organiziranih v okviru festivala, narekoval smernice razvoja otroški in mladinski literarni, glasbeni ter likovni umetnosti.

– Razstava 110 let mariborskega Glavnega mostu in 60 let izgradnje Titovega mostu

Glavni most, ki ga danes imenujemo tudi Stari most, je pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v mestu Maribor, ampak v celotni Avstrijski monarhiji. Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva tudi še v današnjem času. Namen mostu pa se je od zgraditve do danes precej spremenil – če je bil tedaj nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov, pa danes ob obilici drugih mostov ta njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi. S časom je postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena izmed razpoznavnih znamenitosti Maribora.

Pred šestimi desetletji, 28. novembra 1963, so v Mariboru odprli nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje. Po velikosti objekta in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v tedanji Jugoslaviji, v svetovnem merilu pa je bil na 15. do 20. mestu. Most v podaljšku nove mestne magistrale je pomenil za Maribor veliko pridobitev, mesto je dobilo spremenjeno prometno ureditev in novo podobo. Razstava bo prikazala načrte in fotografsko gradivo, ki prikazujejo spremembe v mestu in gradnjo mostu.

– Izdaja 50. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora

V letu 2023 bo izdan že 50. jubilejni zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, ki ga bo pripravil doc. dr. Gregor Antoličič z naslovom Zdravnik med obema vojnama – spomini dr. Ivana Jurečka na obdobje med letoma 1914 in 1945. Spomine dr. Jurečka hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor, njegovi zapisi pa so zanimivi predvsem zato, ker obsegajo zgodovinski lok v izjemno prelomnem času od začetka prve svetovne vojne in medvojnega obdobja vse do konca druge svetovne vojne.

Ste kdaj mogoče prešteli, koliko različnih starih slik hranite v arhivu?

Nina Gostenčnik: Fotografskega gradiva je v arhivu resnično zelo veliko in, ker se nahaja v mnogih različnih fondih in zbirkah ter še ni vso popisano in urejeno, je zelo težko natančno določiti koliko fotografij arhiv hrani. Samo popisanih in urejenih fotografij in razglednic je danes preko 20.000, na tisoče fotografij pa se nahaja še, npr. v fototekah fondov podjetij: Metalna Maribor, Tovarna avtomobilov Maribor, Hidromontaža Maribor, Jeklotehna Maribor…

Fotografije je začelo zbirati že Zgodovinsko društvo v Mariboru, ki je s temi fotografijami tudi utemeljilo fototeko leta 1933 ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru. Omeniti je potrebno zanimiv primer gradbene fototeke Maribora in okolice, ki jo je uredil Anton Vončina, ki je sam posnel večino fotografij. Ohranjenih je 12 albumov gradbenega razvoja Maribora in okoli do leta 1968, album Porušen Maribor, album Novi most (današnji Titov most), filme in negative med letoma 1947 in 1974, kartoteko poimenovanja ulic ter zgodovinski pregled poimenovanja ulic v Mariboru.

Obstaja tudi čitalnica. Kaj vse lahko najdemo tam?

Pokrajinski arhiv Maribor letno obišče skoraj 2.000 raziskovalcev, ki arhivsko gradivo pregledujejo v arhivski čitalnici v Mariboru, Ravnah na Koroškem in Murski Soboti. Velika večina od teh jih prihaja v Maribor. Arhivska čitalnica je prostor kjer raziskovalcem pripravimo arhivske škatle z gradivom, ki jih zanima. Na voljo imajo tudi arhivsko knjižnico, v kateri je preko 15.000 knjižničnih enot. Gradivo, ki je na mikrofilmih lahko raziskovalci pregledujejo na mikrofilmskih čitalcih, digitizirano gradivo pa na računalniku.

Osnovni pripomoček za naročanje gradiva je baza podatkov Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je dostopna preko spleta v Virtualni arhivski čitalnici. Raziskovalci lahko popise gradiva pregledajo od doma in si fizično gradivo naročijo v čitalnico. Velikokrat pa je zelo koristno, da povprašajo čitalničarja za nasvet kako in kje gradivo na določeno temo sploh iskati.

Baje pri vas dokumenti v arhivu začenjajo novo življenje?

Nina Gostenčnik: Res je. Dokumenti, pripovedujejo zgodbe, ki jih raziskovalci čez desetletja in stoletja interpretirajo na znanstveni osnovi. Mnogi naši uporabniki pa te dokumente potrebujejo že prej – ko urejajo lastniška razmerja, se zaposlujejo itd. V arhivu imamo letno kar blizu 2000 uporabnikov, ki pri nas pridobijo overjene kopije gradbenih in uporabnih dovoljenj, načrtov za stavbe, dokazil o zaključeni izobrazbi in podobno.

Arhiv hrani dokumentacijo, ki se nanaša na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin.

Je bil po vašem mnenju Maribor v preteklosti bolj živahno mesto?

Nina Gostenčnik: Težko bi rekli, da je bil Maribor nekoč bolj živahno mesto. Vsekakor vsako obdobje zase vpliva na življenje v mestu in ljudje ga doživljajo drugače. Mnogi se nostalgično spominjajo mladosti v mestu kot nekaj, česar več ni. Vendar to ne pomeni, da je danes boljše ali slabše. Predvsem je drugače. Izgled in dogajanje v mestu se skozi čas spreminja, spremenil se je prometni ustroj mesta, arhitektura, gospodarstvo, obrt, kultura… Vsak čas ima svoje posebnosti, zato je pomembno, da ohranjamo kulturno dediščino, ki je pričevalec nekih preteklih časov. Mnogokrat se iz zgodovine veliko naučimo.

Zbirališče, t.i. Ezel ek

Pri vas shranjujete tudi različne digitalne vire o Mariboru, koliko teh se je nabralo?

Nina Gostenčnik: Pokrajinski arhiv Maribor sistematično izvaja digitizacijo arhivskega gradiva z namenom njegove zaščite in boljše dostopnosti uporabnikom. Tako je mnogo arhivskega gradiva že dostopnega na spletu v Virtualni arhivski čitalnici, npr. celotna Zbirka listin,  Zbirka Koroški plebiscit, zapisniki sej Mestne občine Maribor 1918-1940, zapisniki Sokolskega društva Maribor matica, Akademskega tehničnega društva Triglav v Gradcu…

Na naši spletni strani je mogoče najti tudi veliko pripravljenih tematskih zbirk, npr. Maribor v ruševinah 1944–1946, Jeklotehna Maribor; na portalu Kamra so razstave: Maribor v letu 1965, TVT Boris Kidrič – Ob progi in za progo, Okupirani Maribor 1941–1945 v gradivu nemške civilne uprave, Po sledeh Tovarne avtomobilov Maribor, Vodni stolp v Mariboru in gradnja elektrarn na Dravi in druge. Vse to najdete tudi na internetnem naslovu TUKAJ!

Maribor v ruševinah med 2. svetovno vojno

Kako bi po vašem mnenju lahko približali ljudem zgodovino mesta Maribor?

Nina Gostenčnik:  Zgodovina našega mesta je resnično zelo pestra. Muzeja, knjižnica, galerija in arhiv se vedno trudimo, da jo ljudem približamo in predstavimo na način, ki jim je zanimiv in dostopen. V zadnjem času se med sabo veliko povezujemo in ustvarjamo nove zgodbe iz preteklosti. Gradiva, ki jih hranimo, se med sabo dopolnjujejo in sestavljajo celoto, zato je takšno sodelovanje vedno zelo plodno.

Z mag. Nino Gostenčnik se je pogovarjal Mitja Grmovšek

Na portalu e-maribor.si bomo s sprehodom po Pokrajinskem arhivu Maribor našli še veliko zanimivih fotografij Maribora in vam skozi slike prikazali, kako se je Maribor razvijal vse do današnjih dni. Zagotovo je Maribor mesto, kjer vsak lahko najde nekaj za sebe.

se nadaljuje…

The post 90 let Pokrajinskega arhiva Maribor, ki hrani preko 20.000 fotografij Maribora! Intervju appeared first on e-Maribor.

Kopališče letos praznuje častitljivih 90 let. V tem času je kopališče prineslo Mariboru in Mariborčanom veliko lepih trenutkov, prvih ljubezni, športnih dogodkov in anekdot. Želimo si, da bi lepe zgodbe nastajale tudi v letu 2020.

Mariborski otok je edinstveno slovensko kopališče, ki je hkrati tudi naravna znamenitost in naravni spomenik zaradi svoje edinstvene flore in favne. Poleti je kopališče Mariborski otok center vodnih radosti, na katerem je poskrbljeno tudi za odbojko in nogomet na mivki, košarko, badminton, namizni tenis, trampoline, vožnjo z gokartom… Jesen in pozimi pa je priljubljeno sprehajališče.

Ob otovoritvi kopališča in počastitvi 90 – letnice kopališča so Športni objekti Maribor pripravili pester otvoritveni program

26.6.2020 OTVORITEV KOPALNE SEZONE 90 let

9.30 – 16.00 program radia Maribor z glasbenimi gosti + nagradna igra
10.00   tekma v vaterpolu  – AVK Branik
11.00 – predstavitev potapljaške opreme – PD Kamnica
12.00 – predstavitev tehnik plavanja – PK Branik
13.00 predstavitev odbojke na mivki (OK Maribor in OK Nova KBM) in revijalna tekma veteranov
15.00 vodeni sprehod po naravnem spomeniku Mariborski otok s strokovnjakom zavoda RS za varstvo okolja
16.00 Nagovor ob 90. letnici Mariborskega otoka– Stane Kocutar
16.05 – pozdravni govor župana
16.30 – 18.00 Poskočni muzikantje

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Otvoritev Mariborskega otoka – pester otvoritveni program appeared first on e-Maribor.