Jutri se bo tudi uradno zaključilo eno najbolj turbulentnih političnih obdobij v samostojni Sloveniji. Vlada Roberta Goloba zapušča oblast po mandatu, ki so ga zaznamovale številne afere, kadrovski spori, očitki o političnih pritiskih ter vse večje nezadovoljstvo državljanov zaradi višjih življenjskih stroškov. 

Golobovo vlado zaznamovale afere

Ko je leta 2022 na oblast prišla 15. vlada Republike Slovenije pod vodstvom Roberta Goloba, je volivcem obljubljala drugačno politiko, večjo transparentnost in prekinitev s praksami preteklosti. Namesto tega so mandat zaznamovale številne afere, kadrovski pretresi, očitki o političnih pritiskih in sporna poraba javnega denarja.

Med najbolj odmevnimi primeri je bila afera okoli domnevnega vplivanja na kadrovanje v policiji. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je javno opozarjala na politične pritiske, Komisija za preprečevanje korupcije pa je kasneje ugotovila kršitve načel integritete predsednika vlade pri komuniciranju glede kadrovskih vprašanj v policiji.

V javnosti je močno odmeval tudi nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani. Posel je sprožil politični vihar, odstop pravosodne ministrice in številna vprašanja o vrednosti nepremičnine ter odgovornosti pri porabi davkoplačevalskega denarja. Med največje finančne afere mandata mediji uvrščajo tudi zgodbo o tisočih prenosnikih, ki so dolgo časa ostali v skladiščih, ter več infrastrukturnih projektov z občutno višjimi stroški od prvotnih napovedi. Vlado so zaznamovale tudi laži predsednika vlade, še posebej o obljubljenih 100 montažnih hišah na mesec ob poplavah.

Mandat je spremljala tudi izjemna kadrovska nestabilnost. Vlado je predčasno zapustilo več ministrov, med njimi notranja ministrica, ministrica za javno upravo, ministrica za digitalno preobrazbo ter pravosodna ministrica. Takšna fluktuacija kadrov je postala ena od značilnosti Golobove ekipe.

Opozicija je vladi očitala tudi povečevanje davčnih obremenitev, višje življenjske stroške ter številne neizpolnjene predvolilne obljube. Kritiki poudarjajo, da so številne reforme ostale nedokončane, medtem ko je vlada več energije porabila za politične spore kot za reševanje ključnih razvojnih vprašanj države.

Ne glede na politične preference pa ostaja dejstvo, da bo mandat Roberta Goloba v zgodovini slovenske politike zapisan kot eden najbolj turbulentnih. Od sporov znotraj koalicije, menjav ministrov in afer do očitkov o političnih pritiskih – obdobje med letoma 2022 in 2026 je močno zaznamovalo slovenski politični prostor in pomembno vplivalo na zaupanje državljanov v politiko.

Prihaja nova vlada, že četrtič pod vodstvom Janeza Janše

The post Golobova vlada polna afer se poslavlja. Po čem se jo bomo zapomnili? appeared first on e-Maribor.

Golobovih afer je bilo v štirih letih neverjetno veliko. In čeprav nas prepričuje, da so mu volivci zaupali še en mandat, temu seveda ni tako. Koalicije namreč ne more sestaviti. Pri tem se ne more nasloniti niti na svoje ovčice iz stranke SD in Levice, saj sta stranki zbrali skupaj komaj 11% glasov.

Tu je nekaj največjih Golobovih afer, zaradi katerih ne bi smel nikoli več biti predsednik vlade:

– 17. Afera lučke: Medtem ko je ministrica Stojmenova Duh kljub aferi z računalniki morala oditi zaradi uporabe modrih luči na diplomatskem vozilu med vožnjo v Avstriji, pa minister Borut Sajovic, ki je z lučkami na vozilu drvel mimo prometne nesreče na gorenjski avtocesti in oviral intervencijo, pa očitno ni ravnal sporno. Prav tako je zavajal glede številnih nepremičnin in zemljišč, ki jih ima družina v lasti.

– 18. Afera omrežnine: Predsednik vlade Robert Golob prihaja iz energetike. Vlada je napovedovala sistem, ki bo prijaznejši in bolj pravičen za uporabnike, posebej tiste, ki so se prilagodili na zeleni prihod, danes pa gospodinjstva, podjetja in kmetje plačujejo dražjo elektriko in omrežnino. Najbolj pa so finančno prizadeti prav tisti, ki so storili prehod v obnovljive vire energije. Podražitev pa je prizadela tudi nekdanje Golobov Gen-I, od koder prihaja predsednik vlade.

Tu je 25 lumparij vlade, ki dela, na srečo le še tekoče posle. In kdo bi rad z njimi sploh lahko šel v vlado?

The post Tu je 25 Golobovih lumparij, zaradi katerih ne bi smel nikoli več biti predsednik vlade appeared first on e-Maribor.

Robert Golob živi v sanjah. Štango pa mu držijo tudi njegovi mediji, med katerimi je tudi skrajno leva Mladina. Očitno gre Golobu res za nohte, da se pojavlja pri skrajno levih medijih in se hvali na vse pretege.

Tako slabe vlade, kot jo ima Slovenija v tem mandatu, je še ni bilo. Slovenke in Slovenci so se znašli v davčnem primežu. Še nikoli do sedaj ni Bilo v Sloveniji toliko davčnih obremenitev. Celo za zadeve, ki še ne delujejo. Poleg tega imajo Slovenski delavci najbolj obremenjene plače v celotni EU. Slovenija ima tako med EU-OECD državami eno izmed višjih obremenitev plač – približno okoli 7. mesta po višini tax wedgea za delavce brez otrok. To je več od povprečja EU in OECD – približno okoli 7. mesta po višini tax wedgea za delavce brez otrok. To je več od povprečja EU in OECD.

A ne glede na to, ne glede na vse afere, poteze KPK proti predsedniku vlade. ne glede na vse laži, se predsednik vlade Robert Golob na vsa usta hvali o napredku Slovenije in o tem, kako dober predsednik vlade je. Verjetno je kakšen bralec Mladine, o takem “sluzastem” intervjuju, res pomislil na to.

Golob je za Mladino dejal, da je prepričan, da bo na volitvah. marca letos zmagala koalicija levosredinskih strank. Torej ta, ki je vlado vodila do zdaj, in morda še kakšna sorodna stranka. Pravi, da je ponosen na svoj mandat, ter, da je vlada izpolnila večino zastavljenih ciljev in da je na točki, ko želijo z rezultati čim bolj jasno in konkretno seznaniti javnost! Oziroma po domače povedano, misli, da mu Slovenci spet lahko nasedejo? 

Sanja s….. o koruzi pic.twitter.com/bjMoFwvLEy

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) January 3, 2026

Sicer pa smo na našem portalu e-Maribor.si o vseh Golobovih neumnostih veliko poročali. Izbrali pa smo seznam po našem mnenju 10 najbolj znanih afer in spornih primerov, povezanih z Golobovo vlado. 

Preiskava zaradi domnevnega pritiska na notranje ministrstvo in policijo – nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar je obtožila Goloba, da je nezakonito vplival na kadrovanje v policiji, zaradi česar je prišlo do preiskave in policijske kazenske ovadbe proti Golobu. On to odločno zanika. KPK pa še vedno čaka…

Litijska afera (nakup zgradbe na Litijski 51) – vlada je hitelo s kontroverznim nakupom poslovne stavbe za potrebe sodišč, ki naj bi bila preplačana in nepravilno kupljena; zaradi tega je odstopila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Sum domnevnega konflikta interesov – “Karigador” primer – preiskava Komisije za preprečevanje korupcije glede Golobovega večkratnega brezplačnega bivanja pri prijatelju Tomažu Subotiču v Karigadorju ter poznejših imenovanj poslovnih vrstnikov v nadzorne organe. 

“Golobov Watergate”  domnevno nelegalno pridobivanje in posredovanje davčnih podatkov finančne uprave Nacionalnemu zboru in drugim, kar so kritiki označili kot razkritje tajnih podatkov.

Kazenske ovadbe vključujejo Goloba v Litijski primer – civilne iniciative so razširile ovadbo proti Švarc Pipan in Boštjanu Boštjančiču ter vključile tudi Goloba zaradi suma napačne razporeditve državnih sredstev pri tem poslu. 

Odpovedi in odhodi ministrov zaradi spornih odločitev ali kritik vlade – v mandatu so zaradi različnih spornih situacij odstopili ali bili zamenjani notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in drugi, kar je razumljeno kot simptom notranjih napetosti in vladne nestabilnosti. 

Obtožbe o političnem pritisku na nezakonite postopke ali kadrovanje – to ni formalna obsodba, je pa del širših kritik in opozoril, ki jih nasprotniki pogosto povzročajo v javnih razpravah. (Povezano tudi s preiskavo policije in notranjega ministrstva.) 

Politični spori okoli imenovanja evropske komisarke – vlada je sprejela hitre in sporne spremembe imenovanj, kar je sprožilo očitke opozicije o kršitvah postopkov in oškodovanju ugleda Slovenije v Bruslju. 

Kritike zakonodaje in politik, ki jih je vlada sprejela (npr. Šutarjev zakon) – sicer ni “afera” v klasičnem smislu, vendar je vlada sprejela sporno zakonodajo, kritizirano zaradi možnosti diskriminacije in pravnih težav, predvsem kazenskega in varnostnega značaja. Tri leta vlada ni poslušala ne opozicije in ne županov SV Slovenije. A Golob zaradi tega ni odstopil.

Opozicijski očitki o “politiki pregona” in “zakonskih posegih” – nasprotniki vlade so jo večkrat obtožili, da uporablja pravosodne in preiskovalne organe za politično motivirane preiskave (“lawfare”), npr. pri hišnih preiskavah nekdanjih funkcionarjev.

Poleg tega KPK še vedno ni objavila končnih odločitev v primeru preiskave zaradi domnevnega pritiska na policijo (afera Bobnar) in preiskave v zadevi Karigador, kjer naj bi šlo za sum nasprotja interesov zaradi Golobovih počitnic pri poslovnežu Tomažu Subotiču v Istri in kasnejših imenovanj Subotiča v nadzorne organe javnih zavodov

In Golob si po vsem tem, res želi še en mandat?

The post Golob se hvalil za Mladino kaj vse je naredil za Slovenijo. Postavili smo mu ogledalo! appeared first on e-Maribor.

Res neverjetno. Zoran Janković je župan Mestne občine Ljubljana že od leta 2006, z enim kratkim premorom, ko je leta 2011 postal poslanec v Državnem zboru. Pa še takrat je ponovno kandidiral za župana.

Zoran Janković, župan Ljubljane že skoraj dve desetletji, ostaja eden najbolj razdvajajočih politikov v Sloveniji. Za nekatere je »oče moderne Ljubljane«, ki je mestu vdahnil novo podobo, za druge pa simbol politične arogance, klientelizma in neodgovornosti, ki v demokratični državi ne bi smela ostati nekaznovana.

Med največjimi madeži njegove politične kariere je afera Stožice, kjer je mestni projekt športno-trgovskega kompleksa končal v preiskavah zaradi sumov nepravilnosti pri financiranju in gradnji. Projekta nikoli niso v celoti zaključili, številni izvajalci so ostali brez plačila, nekateri postopki pa so zastarali, še preden bi se razčistila odgovornost. Zatem so se vrstile preiskave zaradi korupcije, povezane z domnevnim vplivanjem na gradbena dovoljenja, nepremičninske posle in celo zlorabo uradnega položaja. Medijsko odmevna je bila tudi afera “Farmacevtka”, kjer je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila, da obstajajo indici o neetičnem ravnanju, čeprav kazenskega pregona ni bilo. Čeprav so se postopki večkrat znašli na sodišču, jih je večina končala z zastaranjem ali oprostilnimi sodbami.

Posebej problematično je dejstvo, da je Janković v Ljubljani že dolgo brez realne politične konkurence. Njegova lista ima večino v mestnem svetu, mestni javni zavodi in podjetja pa vodijo kadri, ki mu osebno zaupajo. Kritiki opozarjajo, da je Ljubljana postala “mesto enega človeka”, kjer so javna sredstva in projekti prevečkrat prepleteni z zasebnimi interesi.

Zadnja afera Projekt Kanal C0, ki predvideva izgradnjo cevnega kanala, ki naj bi zbiral odpadne vode iz več območij in jih usmerjal proti čistilni napravi v Zalogu, pa presega mejo dopustnega in spoštljivega ravnanja s pitno vodo v Ljubljani. Da o garaži pod tržnico niti ne govorimo.

Ostaja pa vprašanje, ali se bo končno po 20 letih županovanja poslovil 72-letni Zoran Jankovič. „Verjetno nas bo spet držal v šahu s svojo napovedjo. Špekulira se o dveh imenih, ki naj bi bila kandidata, da bi kandidirala namesto njega. Slišal sem, da je kandidat za Jankovićevega naslednika Goran Dragić, nekdanji košarkar. Janković naj bi ga rad nastavil. Drugi bolj realen kandidat pa je Samo Logar,“ je v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem napovedal komentator Miran Videtič.

Samo logar je mestni svetnik in podžupan Ljubljane od leta 2023, odgovoren za področje športa. Poleg tega je tudi odvetnik in soustanovitelj odvetniške družbe Klešnik&Logar. V mestnem svetu aktivno sodeluje in je znan po svojih govorih. Je član Golobovega Gibanja Svoboda.

Če bo morebitni Jankovićev naslednik izvoljen, se prebivalcem Ljubljane verjetno ne obeta nič novega?

The post Se Janković končno poslavlja z mesta glavnega šerifa Ljubljane? Ima pa že naslednika! appeared first on e-Maribor.

Slovenski narod je nasedel lažnim obljubam vladajoče Svobode po boljšem življenju, pravičnosti, poštenju in še o čem. A namesto tega, smo dobili sistem zlorab, privilegijev, nepotizma in korupcije.

Daleč smo od umirjenih, razumskih, čustveno trdnih osebnosti, ki bi prevzele ali tvorno sodelovale pri vodenju te države, smo dobili na čelo vlade Roberta Goloba, za katerega bi lahko mirno rekli, da je najslabši predsednik vlade v zgodovini Slovenije. Vreščeči in histerični izpadi v državnem zboru, narcistično vedenje in pomanjkanje samorefleksije, uzrupacija časopisov za reklame vladajočih in popolno sodelovanje raznih inštitutov z vlado. To je postal vsakdan slovenskega političnega in medijskega prostora, ki je izkoriščen in zlorabljen za obračunavanje s političnimi nasprotniki, hkrati pa je s strani tistih, ki imajo na koncu jezika solidarnost, pravice žensk, vsak dan videno poglabljanje razkola v slovenski družbi. Piše portal Preiskovalno.si.

 Vlada si je utrdila podporno medijsko in aktivistično okolje. Številni mediji so finančno odvisni od proračunskih sredstev in zato pogosto ponavljajo vladna sporočila, pišejo slabe novice o prejšnji vladi in v nebo kujejo sedanjo vlado ter so tiho ob vsakokratnih zlorabah. Tu so tudi razna levičarska civilna gibanja in inštitute, ki v sozvočju in z usmeritvami vlade subtilno ponavljajo njihove parole ter ves čas spominjajo, da če ne bomo podpirali te vlade, se bo vrnila “tista avtoritarna”. Nič več ni videti “kolesarja” Jaše Jenulla, ki je ravno prejšnji vladi očital nepotizem, nastavljanje svojih kadrov, korupcijo, sedaj pa je utihnil, ko ta vlada dela ravno to. Nič več ni slišati za Teo Jarc, skrajno levičarko, ki je v času prejšnje vlade verbalno napadla Aleša Hojsa in Janeza Janšo na Kredarici, za nagrado pa dobila službo v Bruslju, Kje je glasna Nika Kovač, ko se je borila za vodo, sedaj pa niti besede ne zine zaradi Jankovićevega drekovoda in še bi lahko naštevali. Kje so sedaj ti zloglasni levičarji?

Jaša Jenull, slika družbena omrežja

NAJBOLJ ZNANE AFERE TE VLADE:

Afera 15 odstotkov: Leta 2009 je Robert Golob še kot direktor IGES, brez lastnika, konzorcija Istrabenza in Gorenja, poskušal na vsak način zaobiti odločitev vrha Bosne in Hercegovine, da slovenska podjetja ne bodo sodelovala pri 300 milijonov evrov težkem projektu gradnje hidroelektrarn na Neretvi. Kot je povedal Nihad Spahalić, direktor podjetja Intrade Energija, je Robertu takrat dejal: “Robert, prosim te, naredi to zaradi mene. Sprejmi teh 15 odstotkov.”

Prikrit bančni račun v Romuniji. Nova afera je informacija o bančnem računu v Romuniji, katerega nosilec je Robert Golob. Dejal je, da je šlo za zlorabo identitete iz leta 2017, ob razkritju izpiska iz Reifeissen banke, in dodal, da je to ugotovil, ko je šel na Furs. “Ko sem šel na Furs po potrdilo o tem, da nimam računa v tujini, sem ugotovil, da je nekdo zlorabil mojo identiteto in v nekem zakotnem mestu v Romuniji odprl bančni račun na moje ime.” A račun je bil odprt v prestolnici Romunije Bukarešti na naslovu, kjer je nedaleč stran tudi sedež GEN-i v Romuniji.  Na Reifeissen banki namreč pravijo, da je odpiranje bančnega računa mogoče le ob osebni prisotnosti in z ustreznimi osebnimi dokumenti.

Afera 6000 evrov gotovine. GEN-ijeva podružnica v Beogradu naj bi že leta 2017 sklenila svetovalno pogodbo z MB Consulting, podjetjem iz prestolnice Črne gore, ki je bilo ustanovljeno le 10 dni pred tem. Edini zaposleni v podjetju je istočasno tudi ustanovitelj Martin Berishej. Izpiski mesečnih nakazil za leti 2019 in 2020, zaradi katerih jih preiskuje srbski urad za preprečevanje pranja denarja, prikazujejo le del od skoraj 600 tisoč evrov nakazil, ki jih je Berishej nato osebno dvigoval v gotovini. Po ugotovitvah obveščevalnih služb naj bi bil Berishej le finančna mula, ki je denar nosila nazaj k Robertu Golobu.  GEN-I pa bo (žal po volitvah) moral razkriti, zakaj je na računu zasebnega podjetja Vesne Vukovič, urednice in novinarke portala necenzurirano.si, končalo okoli 103 tisoč evrov državnega denarja.

Politizacija policije: Očitki nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in direktorja policije Boštjana Lindava o političnih pritiskih na kadrovanje se izkazujejo za pravilne. O tem, kar je govorila nekdanja ministrica, so pričali mnogi, ki so odšli iz te vlade. Upravno sodišče je tudi ugotovilo, da je uradniški svet nezakonito imenoval šefa Policije Senada Jušića, Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je Jušića do konca odstopa zagovarjal. V tem letu pa so se ministru so se uprli tudi prebivalci  v Šentjerneju in okolici Ljubljane zaradi Romov.  

Boštjan Poklukar med interpelacijo

Afera Litijska 51: nakup sodne stavbe v vrednosti 7,7 milijona evrov, ki je odnesel pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan je pokazal vrsto nepravilnosti na vladni strani. Računsko sodišče je ugotovilo najpomembnejšo in seveda ne največkrat omenjeno dejstvo, da je bila predvsem »nezakonita« prerazporeditev davkoplačevalskih sredstev. Ali je bila v politične namene zlorabljena policija, ki preganja povsem druge ljudi, pa bo pokazal čas.

Ukinitev praznika Nacionalnega dne spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil nacionalni spominski dan v Republiki Sloveniji, obeležen 17. maja. Vlada Janeza Janše, ga je sklepom sprejela 12. maja 2022, prvič pa je bil v spomin na žrtve medvojnega in povojnega komunističnega nasilja praznovan 17. maja 2022. Golobova vlada ga je, kljub pozivom iz Bruslja, ukinila.

Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, je afrea, vseh afer. Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh  je za računalnike, od katerih jih več tisoč še ostaja v skladišču, porabilo kar neverjetnih 6,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Razvpiti računalniki

Zdravstvena afera. Pomanjkanje zdravnikov, dolge čakalne vrste in nepojasnjeni izbrisi napotnic, težave z digitalizacijo zdravstvenega sistema, nezadostni ukrepi za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, In stavka zdravnikov, ki se vleče več, kot leto dni. Dogovora pa po treh letih še vedno ni.

Starsolar, podjetje predsednika vlade. Razkritje, da je predsednik vlade Robert Golob, ki je v preteklosti vodil Gen-I, konec lanskega leta postal lastnik podjetja Star Solar, ki večino denarja prejema od državne družbe Borzen, ima potencial, da razraste v enega največjih škandalov v zgodovini slovenske politike. Podjetje sedaj vodi Golobova hči.

Stanovanja za mlade. Obljuba o 30.000 stanovanjih do konca mandata njegove vlade, potem je številko spremenil na 3000 do leta 2026. Pa roko na srce sedaj se kitijo s tujim perjem in odpirajo stanovanja, katere je začrtala prejšnja vlada.

Hiše za poplavljene. Robert Golob je obljubil sto hiš za družine, ki so v poplavah izgubile dom. Od avgusta 2023 je novo hišo dobila samo ena družina poplavljencev, pa še to je zagotovilo zasebno podjetje in ne država.

Nova montažna hiša, slika občina Slovenj Gradec

Pravica do odklopa oziroma štempljanje je še ena od velikih neumnosti te Golobove vlade. Neživljenjska zakonodaja podjetjem prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale.

Brezplačno bivanje predsednika vlade v eni izmed vil na morju. Brezplačno dopustovanje predsednika vlade Roberta Goloba pri podjetniku, članu vladajoče Svobode ter zdaj že nekdanjem članu nadzornih svetov dveh državnih bolnišnic, Tomažu Subotiču, je sporno. To je ugotovil tudi KPK. Premier je z bivanjem v Subotičevi obmorski hiši kršil vsaj eno od določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To je določba o prejemanju daril. Tudi če lastnik te hiše ne oddaja v komercialne namene, imajo nekajdnevna brezplačna bivanja v Karigadorju določeno vrednost. 

Zapravljanje denarja za železniške postaje. Vlada bo za skupni znesek 231,6 milijona evrov zgradila dve železniški postaji. Za gradnjo na Jesenicah je najnižja ponudba gradbinca 170 milijonov evrov, prvotno ocenjena investicija pa je bila 81 milijonov evrov. Prenova železniške postaje v Novi Gorici pa je stala 61,6 milijona evrov, investicija se je podražila za 22 milijonov evrov.

Kulturna afera. Najbolj znamenito afero, pa je zakuhala kar kulturna ministrica Asta Vrečko, ki je Svetlani Makarovič izplačala Prešernovo nagrado, čeprav zanjo ni bila upravičena, saj se je pred leti nagradi odpovedala. Izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je bilo tudi v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. to je povedalo tudi Računsko sodišče.

Asta Vrečko in Dušan Smodej

Zaposlovanje svojih kadrov. Žena poslanca Levice Maja Tašner Vatovec, je dobila službo pri ministru Levice Simonu Maljevcu, razpis za njeno delovno mesto, naj bi bil po poročanju portala Preiskovalno.si pripravljen in razpisan prav zanjo, vsak mesec poleg svoje redne plače prejema še dodatke. 

Dodatki za obremenjenost med dopusti. Elita Levice si je med dopusti nakazovala dodatke za nadpovprečno obremenjenost. 

Po vseh teh aferah, ki so se nabrale v treh letih vladanja, je vlada Golobova vlada še vedno na oblasti. Predsednik vlade pa se ima še vedno za najbolj sposobnega. Je to sploh mogoče?

The post Tu so najbolj znane zlorabe, privilegiji, nepotizem, korupcija in številne afere te vlade appeared first on e-Maribor.

Vlada se je v dveh letih in pol vladanja soočila z več očitki o nepravilnostih in kritikami glede svojega delovanja. Na portalu Preiskovalno.si so našteli kar nekaj afer Golobove vlade. 

Številka 1

Afera Litijska 51: 7,7 milijona evrov za nakup sodne stavbe, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Računsko sodišče je že ugotovilo, da je finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča nezakonito prerazporedilo sredstva za nakup, ki se je zgodil 31. decembra 2023, dobesedno čez noč.

Sporna stavba na Litijski,

Številka 2

Afera Lindav-Bobnar in politizacija policije: Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sta premierju Robertu Golobu  očitala, da je izvajal politični pritisk na kadrovanje v policiji z navodilom, naj policijo očistita Janševih kadrov. 

Številka 3

Izključitev poslancev Gibanja Svoboda: Iz Gibanja Svoboda so brez pojasnila izključili poslanko Mojco Šetinc Pašek in poslanca Roberta Pavšiča, ki je bil zaposlen v kabinetu predsednice Državnega zbor. Iz stranke je izstopila tudi Marta Kos, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, pa je odstopila, kot podpredsednica stranke Svoboda.

Številka 4

Afera Lesnina/Parmova: Ministrstvo za javno upravo je na papirju sicer vodilo postopek nakupa Parmove 53, vendar pa so prav na ministrstvu  Klemna Boštjančiča ekspresno hitro potrdili nakup prostorov za Urad za preprečevanje pranja denarja.

Številka 5

Ovadba Roberta Goloba: Policija je predsednika vlade ovadila na podlagi obtožb nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 264. člena KZ-1.

Številka 6

Nakup 13 tisoč prenosnih računalnikov, je afrea, vseh afer. Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh  je za računalnike, od katerih jih več tisoč še ostaja v skladišču, porabilo kar neverjetnih 6,5 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.

Razvpiti računalniki

Številka 7

Odpis dolgov: Finančna uprava je umaknila plombe s premoženja Jureta Jankovića, mlajšega od sinov ljubljanskega župana. Prav tako so umaknili hipoteko na 1400 kvadratnih metrov veliki parceli. Naključje?

Številka 8

Lastništvo Roberta Goloba v podjetju Star Solar: Golobovo podjetje Star Solar prejema sredstva od državne družbe Borzen, ki ji prodaja elektriko.

Številka 9

Golobov račun v tujini: Premier Robert Golob ni nikoli dokončno pojasnil informacije o računu na Banki Raiffeisen v Romuniji, ki se glasi na njegovo ime. Golob je trdil, da v tujini nima računov, da naj bi bil nekdo v Romuniji zlorabil njegovo identiteto in odprl bančni račun na njegovo ime. Pojasnil še danes ni.

Številka 10

Vlada zvišala plači predsednika SDH Žige Debeljaka in člana uprave Janeza Tomšiča. Žigi Debeljaku za vodenje Slovenskega državnega holdinga od 1. junija 2024 pripada 13.232 evrov bruto, Janezu Tomšiču pa 11.909 evrov bruto. Oba sta prejela tudi nagrado za uspešnost, skupaj 24.300 evrov bruto. Za svoje očitno hitro najdejo denar?

Številka 11

Pomanjkanje zdravnikov, dolge čakalne vrste in nepojasnjeni izbrisi napotnic, težave z digitalizacijo zdravstvenega sistema, nezadostni ukrepi za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, In stavka zdravnikov, ki se vleče več, kot leto dni. Dogovora pa še vedno ni.

Številka 12

Računsko sodišče je opozorilo na pritiske vlade na njihovo neodvisnost z odvzemom proračunskih sredstev (3,8 milijona evrov) potem, ko so v reviziji ugotovili, da je finančno ministrstvo Klemna Boštjančiča nezakonito prerazporedilo sredstva za nakup stavbe na Litijski 51.

Številka 13

Obljuba o 30.000 stanovanjih do konca mandata njegove vlade, potem je številko spremenil na 3000 do leta 2026. pa roko na srce niti 10 stanovanj za mlade še niso spravili skupaj.

Številka 14

Robert Golob je obljubil sto hiš za družine, ki so v poplavah izgubile dom. Od avgusta 2023 je novo hišo dobila samo ena družina poplavljencev, pa še to je zagotovilo zasebno podjetje.

Nova montažna hiša, slika občina Slovenj Gradec

Številka 15

Zanimiva  izplačila visokih dodatkov javnim uslužbencem na ministrstvih, tudi za naloge, ki so običajen del delovnega procesa, kot so pošiljanje opomnikov ministrom, sestanki itd.

Številka 16

Upravno sodišče je ugotovilo, da je uradniški svet nezakonito imenoval šefa Policije Senada Jušića, Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je Jušića do konca odstopa zagovarjal.

Številka 17

Laž predsednika vlade o super računalniku. Predsednik vlade je obljubil da bo eden od petih evropskih superračunalnikov zgrajen v Mariboru. Vse skupaj se je izkazalo za laž.

Številka 18

Novi obrambni minister in vidni član Gibanja Svobode Borut Sajovic, je z lučkami na vozilu, podobno, kot nekdanja ministrica Stojmenova Duh, drvel mimo prometne nesreče na gorenjski avtocesti in oviral intervencijo, pa očitno ni ravnal sporno. Prav tako je zavajal glede številnih nepremičnin in zemljišč, ki jih ima družina v lasti.  

Številka 19

Vlada je hotela poseči vlada  v neodvisnost agencije za energijo. Evropa je vlado opozorila postopek na kršitev obveznosti po pravnem redu EU. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je namreč predlagalo vrnitev omrežninskega sistema na prejšnje stanje.

Številka 20

Vlada e napovedala nove davke. Julija je napovedan nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, medtem ko reforma dolgotrajne oskrbe ostaja mrtva črka na papirju, domovi za starejše kadrovsko in finančno kolapsirajo, pravice uporabnikov pa se krnijo.

Številka 21

Pravica do odklopa, štempljanje je še ena od neumnosti te Golobove vlade. Neživljenjska zakonodaja podjetjem prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale.

Številka 22

Nov predlog medijskega zakona, ki ga je vlada na dopisni seji sprejela na silvestrovo, odpira možnosti za dodatne nedopustne pritiske na medije. Strokovnjaki s področja novinarstva in medijev so kritični in opozarjajo, da bi tak predlog zakona moral iti v ustavno presojo.  Proti medijskemu zakonu se je sprožila tudi spletna peticija, katero je podpisalo že preko 16.000 LJUDI. Če bi tak zakon sprejela Janševa vlada, bi kolesarji upravičeno preplavili Ljubljano. 

Številka 23

Tudi ministrica za infrastrukturo iz vrst Svobode (prej SAB) Alenka Bratušek ne more brez zapravljanja našega denarja. Vlada bo za skupni znesek 231,6 milijona evrov zgradila dve železniški postaji. Za gradnjo na Jesenicah je najnižja ponudba gradbinca 170 milijonov evrov, prvotno ocenjena investicija pa je bila 81 milijonov evrov. Prenova železniške postaje v Novi Gorici pa bo stala 61,6 milijona evrov, investicija se je podražila za 22 milijonov evrov.

Številka 24

V ključnih državnih institucijah in podjetjih so imenovani ljudje, naklonjeni stranki Gibanje Svoboda. Tako je po razkritjih, da je proračunska sredstva namenila prijateljici in po dragih potovanjih v tujino za naš denar, odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik zaposlitev dobila na Slovenskih železnicah. tam dobiva še večjo plačo, kot prej, ko je bila še ministrica.

Številka 25

Najbolj znamenito afero, pa je zakuhala kar kulturna ministrica Asta Vrečko, ki je Svetlani Makarovič izplačala Prešernovo nagrado, čeprav zanjo ni bila upravičena, saj se je pred leti nagradi odpovedala. Izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič je bilo tudi v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti. to je povedalo tudi Računsko sodišče.

Svetlana Makarović, Foto: STA/Nova24TV

Po vseh teh aferah, ki so se nabrale v dveh letih vladanja, je vlada Golobova vlada še vedno na oblesti. Predsednik vlade pa se ima še vedno za najbolj sposobnega. Kaj takega je očitno možno le v Sloveniji?

The post Tu je 25 neverjetnih afer nesposobne Golobove vlade appeared first on e-Maribor.

Afer polna ministrica za kulturo Asta vrečko, se je udeležila oddaje tarča, kjer je morala zagovarjati svoja nečedna dejanja, glede zaposlovanja na ministrstvu za kulturo in zapravljanju davkoplačevalskega denarja.

Vrečkova se je že znašla pod lupo Komisije za preprečevanje korupcije in v predkazenskem postopku, zaradi afere z nezakonitim nakazilom Svetlani Makarović, kjer je nezakonito početje pravkar ugotovilo tudi računsko sodišče, pa tudi neverjetnimi zaposlovanji na ministrstvu za kulturo, kjer ja sedaj zaposlenih lahko bi rekli, da že polovica Levice?

Ministrica za kulturo Asta Vrečko bi morala odstopiti!
Žal se ne bo zgodilo nič in še naprej bodo vsi skupaj “nosili rdečo zvezdo”. https://t.co/JwukUEPkhm pic.twitter.com/KmdtE2d3Hi

— Mlada Slovenija (@MladaSlovenija) September 4, 2024

Da ne želi govoriti o aferah, je bilo očitno tudi na zadnji tarči, kjer je doživela skoraj živčni zlom, na novinarska vprašanja, povezana z njenimi aferami, pa je komajda odgovarjala, oziroma se je sprenevedala do konca. In kot piše Bojan Požar, je vidno šokirana ministrica začela tako rekoč vreščati, po koncu oddaje pa najverjetneje, hja, lahko celo stavimo, da je to bilo res, klicala predsednika sveta RTV Gorana Forbicija, češ, to ni nobeno novinarstvo. 

Če se ministrica za kulturo ne spozna na novinarstvo, potem je pa to res žalostno!?

The post Se je Asta Vrečko, zaradi oddaje Tarča, pritožila pri predsedniku sveta RTV Goranu Forbiciju? appeared first on e-Maribor.

Novinarski kolegi iz portala Prava.si, so prišli do pisma, ki razkriva nekaj temačnih skrivnosti Arsenoviča in njegove mariborske hobotnice. 

Pismo je zapisala bivša sodelavka, mame župana Arsenoviča, Alemke. ki pravi da  ima Arsenovič v dominantnih medijih preveliko zaščito in se njegova nasilniška, arogantna, egoistična in podcenjevalna narava že ves čas trivializira..

Objavljamo povzetek pisma:

Nasilništvo Saša Arsenoviča:

Saša Aleksander Arsenovič, se je ob začetku svoje gostinske kariere proslavil z nasilništvom, ko je ob pomoči svojih prijateljev, pretepel in celo odgriznil del prsta svojemu zaposlenemu. Ne pozabimo to, da  je brez kakršnekoli pravne osnove ustavil mladega skuterista, ga fizično odstranil s skuterja in mu vzel ključe. S tem je storil več kaznivih dejanj iz naslova odtujitve lastnine in fizičnega nadlegovanja.

Spravil naj bi se, celo na lastno hči? Med igro tenisa ji je namreč, ves penast okoli ust, z vso silo zalučal lopar v obraz. Hčerka je morala poiskati zdravniško pomoč in je celo sodno preganjala očeta.

Seveda pa  je tu znana zgodba, ko je, spet ves divji, s kolesom zapeljal v mladostnika in ga davil ter kričal nanj. Vse to zaradi nekaj starih teniških žogic. Spomnimo. Na velikonočno nedeljo, je župan Saša Arsenovič, napadel 13-letnega otroka, zaradi banalne zadeve, rabljenih teniških žogic, katere so otroci pobirali iz smeti. Najprej je, po pričevanju očeta mladoletnika, skupino otrok zmerjal in poniževal, ko pa je dobil nazaj isto, se je fizično lotil 13-letnika in ga začel daviti, potem pa je, kot strahopetec pobegnil. “Ta gnoj nima več kaj iskati na mestu župana!” Je takrat zapisal oče 13-letnika.

Odnos do ljudi:

“Vsak ki pozna Arsenoviča ve, da je da je  vzvišen in aroganten,”  nadaljuje bralka portala Prava v pismu.  “Na živce  mu gredo vsi prebivalci desnega brega. Pravzaprav se jih sramuje in mu je povsem vseeno za njih. Do vseh, ki nimajo dovolj materialnega premoženja ali izobrazbe (po njegovih kriterijih) je žaljiv, vzvišen in aroganten.”

Na srečanju s stanovalci Cafove, ko se slednji niso strinjali z ukinitvijo parkirnih mest, jim je zaničevalno in poniževalno zabrusil: »Ja, saj vas razumem. Sedaj ne boste mogli pokazati svojega jeklenega konjička, za katerega ste celo življenje plačevali kredit, za kar vam tudi iskreno čestitam.

Zaposleni na občini, ki so menjali že vsaj tri župane ali celo več, pravijo, da takšne strahovlade še ni bilo nikoli. Ne upajo iz pisarn. Bojijo se, da bodo deležni arogantnih zbadljivk kako nič ne delajo, kako nič ne znajo. Nikoli niso deležni pohvale, zgolj graje in pritiskov.

Citat ene od zaposlenih na MOM: »Ko smo mislili, da je Franc Kangler težek, smo dobili tega naduteža in arogantneža, ki ima vse prav in nas samo žali ter pritiska na nas

Odnos do zaposlenih v gostilni:

“Saša Aleksander Arsenovič je eden redkih gostincev v mestu, ki preprosto ne dobi ljudi za delo v svojih gostilnah. Po celem mestu se je namreč razvedelo kako nasilen in aroganten je kot delodajalec,” je zapisala bralka portala Prava.

Arsenovičevo najbolj arogantno delo do meščanov Maribora je bilo odprtje kluba Takos. To je bil eden najbolj divjih in razvratnih klubov v Maribor (Takos) v izjemno mirni ulici, Mesarski prehod, kjer nikoli ni bilo mišljeno, da bo deloval klubski lokal in nabijal glasbo do 4ih zjutraj.

“V stanovanju, točno nad klubom, je živela mama, moje dobre prijatljice iz pravnih vod, sedanje direktorice Agencije za Energijo, Duške Godine. Ko so ga skušali prepričati naj jim ne počne tega in jih prikrajša za normalno življenje, se je povsem požvižgal na Duškino mamo in ostale stanovalce. Še več; dejal jim je: »Bodite srečni. Ste sosedje najboljšega kluba v mestu.”

Po tem, ko je Bivša soproga njegovega brata Marka Arsenoviča. Maja, izpeljala prodajo S.Olivera in je Saša Aleksander Arsenovič prvič v življenju res prišel do zajetnega kupa denarja (notar Gorazd Šifrer, ujet v sumljive bančne posle, se je v okajenem stanju, rad hvalil, kako je prisostvoval pri pretoku kupnine v všini 10 mio na TRR Saše Aleksandra Arsenoviča), se je seveda takoj vrnil k temu kar zna – gostilne in prodaja hrane in pijače.

Tokrat je celo nadgradil zgodbo in odprl hotel. Z vsemi temi dejavnostmi že vsa štiri leta županovanja dela minus in to je tudi edini razlog zakaj želi vnovično kandidirati. Zgolj in samo zaradi tega, ker je sicer poslovno mrtev.

Drsališče v mestu:

.Saša Aleksander Arsenovič se je odločil, da letos spet ne bo drsališča za naše najmlajše, v prazničnem decembru. Dejal je, da MOM nima denarja. Ko so se oglasili določeni podjetniki in lokalni politiki ter pričeli sami zbirati denar za drsališče, je bil ob tem izjemno poniževalen in ciničen: »Ja, super, naj kar zbirajo denar, če jim je to tako pomembno. Za ostale meščanke in meščane pa imamo 365 dni v letu Ledno dvorano.«

“Arsenovič, naj bi v času županovanja je ugotovil kako enostavno je priti do denarja s podražitvami projektov in provizijami. Vsi gradbinci v Mariboru povedo že na glas, da je možno dobiti delo v našem mestu, zgolj ob plačilu provizije Saši Aleksadru Arsenoviču osebno.” Trdi bralka portala Prava.

Kako se je lotil gostincev (Damjan Potež – Marpurgi, Mira Osvald Mićovič – Ilich, Zekira Markovič – Etno hiša Baščaršija, Simona Zdovc – Fudo, Davor Hojnik – Astoria, Devana Blakaj – Nana in ostalih) pa v naslednjem pismu. Tudi na portalu e-maribor.si

In takega župana podpira tudi vladajoča stranka Gibanje svoboda. Nič čudnega!

The post Razkritje umazanij Saša Arsenoviča, ki tresejo mesto Maribor! 1.del appeared first on e-Maribor.

V nedeljo bo znano, ali se bo Saša Arsenovič vnovič postal župan, mesta Maribor, ali pa se bo na županski stolček zavihtel nekdanji župan Franc Kangler.

Kandidata, ki bosta krojila usodo Maribora v tem tednu, sta že začela s predvolilno kampanjo. Imata pa tudi vsak svojo večjo afero. Franca Kanglerja so pred leti odnesle t.i. “mariborske vstaje” zrežirane od tranzicijske levice. Razlog pa so bili radarji, s katerimi je takrat razburil Mariborčane. In če je Kangler zaradi tega, leta 2014 odstopil, bi moral zaradi afere, ki si jo je pridelal aktualni župan Saša Arsenivić v mesecu aprilu letošnjega leta, ko je davil tujega mladoletnika, odstopiti tudi sam. Pa čeprav je tožilstvo odstopilo o pregona.

Spomnimo. Na velikonočno nedeljo, je župan Saša Arsenovič, napadel 13-letnega otroka, zaradi banalne zadeve, rabljenih teniških žogic, katere so otroci pobirali iz smeti. Najprej je, po pričevanju očeta mladoletnika, skupino otrok zmerjal in poniževal, ko pa je dobil nazaj isto, se je fizično lotil 13-letnika in ga začel daviti, potem pa je, kot strahopetec pobegnil. “Ta gnoj nima več kaj iskati na mestu župana!” Je takrat zapisal oče 13-letnika.

In če se Arsenovič Mariborčanom za svoje nasilništvo še ni opravičil, vemo tudi, da je nekoč svojemu natakarju celo odgriznil prst, pa je Franc Kangler storil ravno to, kar bi moral narediti vsak. Mariborčanom in Mariborčankam se je opravičil za neposrečeno potezo z radarji in jim obljubil, da bo Maribor spet mesto, kjer bo vredno živeti.

Leporečenje in skrivanje svojih afer za novinarji Večera ni ravno častno dejanje Saše Arsenoviča. A ker gre za župana iz levega političnega pola, so vse afere pozabljene očitno pozabljene. Si je pa Franc Kangler zagotovil podporo mestnega odbora SDS, v drugem krogu lokalnih volitev.

.@SDS_Maribor: V 2. krogu županskih volitev v Mariboru bomo podprli kandidata @KanglerFranc, ker ima za štajersko metropolo najboljšo programsko vizijo za obdobje 2022 – 2026https://t.co/uJa1L2R2lc pic.twitter.com/4pVbvd69Ik

— PortalPolitikis z Vami od 2009. Vsak dan ves čas. (@PortalPolitikis) November 28, 2022

Bodo Mariborčani končno prišli k pameti?

The post Kangler se je Mariborčanom opravičil za radarje, Arsenović pa za svoje nasilništvo (še) ne. appeared first on e-Maribor.

Pri Gibanju Svoboda so ponovno brcnili v temo, pri izbiri kandidata za župana mestne občine Maribor. Kršitev delovne zakonodaje, od mobinga , do področja javnih nabav, klientelizma, celo nepravilnega izplačevanja plač. vse to in še več ima na grbi kandidat za župana, pri Gibanju svoboda, Vojko Flis, nekdanji direktor UKC Maribor. 

Neverjetni kaos na mariborskem UKC je za sabo pustil nekdanji direktor Vojko Flis. Svoje neumnosti je počel skoraj povsod. najbolj pa bodejo v oči nepravilnosti na področju organizacije in strokovnega dela. Oddelek skoraj dve leti ni imel predstojnika, pač pa ga je vse skupaj vodil kar direktor UKC Flis, ki je imenoval svojo namestnico dr. Nino Kobilico, ki je oddelek tudi vodila. Šlo je za povsem nov položaj namestnice za naročanje in namestnika namestnice za naročanje oziroma namestnice odgovorne osebe, ki je bila nato spremenjena v namestnico s polnimi pooblastili. In tudi namestnica je imela namestnika. O takih organizacijskih in kadrovskih odločitvah so bili zdravniki obveščeni kar ustno, brez ustreznih pravnih obvestil. Komunikacija znotraj oddelka naj bi potekala v zaprtem krogu, brez obveščanja in brez posvetovanja z ostalimi strokovnimi sodelavci. Neupoštevanje pravil in predpisov naj bi se dogajalo tudi na področju ocenjevanja zaposlenih. Tako naj bi zaposlene ocenjevala namestnica in ne predstojnik oddelka, ocene so bile javno objavljene, ne da bi ocenjeni zanje vedeli.

Seveda pa je bilo v času direktovanja Vojka Flisa, na oddelku UKC obvezmo nositi maske in upoštevanje varnostnih razlogov, saj se je takrat začela tudi epidemija koronavirusa. Naj bi pa bilo v pisarni direktorja povsem drugače. Tam so se odvijala razna praznovanja. tako naj bi tam praznovali rojstni dan D. Batorek, M. Krajnc, pomočnica direktorja K. Mihaldinec in drugi. Na teh zabavah, ki so jih poimenovali kar ” Flisove čage”, naj bi bili prisotni tudi nekateri člani kolegija direktorja in tajnice.

Predstavljajte si samo, da se nekdanji ta direktor UKC zavihti na čelo mariborske občine.

The post Kandidat Svobode za župana Maribora Vojko Flis, kar v svoji pisarni, kot direktor UKC prirejal zabave? appeared first on e-Maribor.