Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je povedal, da pričakuje uradni odgovor Evropske komisije na svoje pismo o hrvaških kršitvah arbitražne odločbe v Piranskem zalivu, ki ga je poslal v Bruselj. Poudaril je, da pričakuje ne zgolj formalno, ampak tudi konkretno podporo implementaciji in spoštovanju odločbe arbitražnega sodišča, posebej, ker je Evropska komisija že podprla arbitražno odločitev in prizadevanje Slovenije k implementaciji le-te in da bo pri tem naredila še kak korak naprej.

Erjavec je prejšnji teden po soglasju predsednika vlade Mira Cerarja poslal pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, v katerim ga je obvestil o hrvaških kršitvah meje v Piranskem zalivu. Erjavec je prepričan, da hrvaška policija z incidenti v Piranskem zalivu in vstopom v slovenski del morja, krši tudi schengensko mejo in s tem pravni red Evropske unije.

Povedal je, da bo podpredsednik komisije gost blejskega strateškega foruma  4. in 5. septembra, in če ne prej, bo gotovo takrat iz prve roke izvedel, kako vidi ta položaj po izdani arbitražni odločbi. Prepričan je, da je ravnal prav, ko je poslal pismo Evropski komisiji, saj se glede na zadnja enostranska ravnanja hrvaške strani boji, da Hrvaška nadaljujejo politiko, ki ne upošteva arbitražne odločbe.

Erjavec ve, da implementacija arbitražne sodbe ne bo enostavna in je glede svojega pisma in enostranskih ravnanj Hrvaške še povedal: “Sem pa prepričan, da to ne bo zadostovalo, da bo treba ves čas kazati določeno odločenost in tudi ves čas spremljati, kaj se dogaja na meji med Slovenijo in Hrvaško, glede na to, da je ta meja določena.”

Vesel je odgovora tiskovne predstavnice komisije Mine Andreeve, ki je sporočila, da je stališče Bruslja v povezavi z arbitražno odločbo o meji med Slovenijo in Hrvaško ostalo enako kot 4. julija. Frans Timmermans pa je povedal, da pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška odločbo uresničili.

M. T.

The post Erjavčevo pismo pismo o hrvaških kršitvah arbitražne odločbe v Piranskem zalivu appeared first on e-Maribor.

Predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Gillaume je včeraj v Haagu prebral odločitev sodišča glede določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Trajalo je četrt stoletja, da je meja Slovenije s Hrvaško določena. Ostaja pa vprašanje, kako to dejansko izpeljati in upoštevati v vsakdanjem življenju.

Državi sami kljub večkratnim poskusom nista mogli rešiti mejnega vprašanja. Zato sta 4. novembra 2009 v Stockholmu predsednik takratne slovenske vlade Borut Pahor in predsednica takratne hrvaške vlade Jadranka Kosor, ob posredovanju Evropske komisije podpisala arbitražni sporazum. V arbitražnem sporazumu je v 3. členu določeno, da mora sodišče odločiti tako o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško na morju in kopnem kot tudi o stiku Slovenije z odprtim morjem in režimu za uporabo ustreznih morskih območij.

Hrvaška vlada je odločitev arbitražnega sodišča, po aferi s prisluhi, že pred razglasitvijo sodbe, odločno zavračala. Takšno je tudi javno mnenje na Hrvaškem. Hrvaška se je že nekaj dni po objavi prisluhov med slovenskim arbitražnim sodnikom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, odločila, da enostransko odstopa od arbitražnega sporazuma. Arbitražno sodišče pa je konec junija 2016 odločilo, da je Slovenija res kršila arbitražni sporazum, vendar kršitve niso bile takšne, da arbitri ne bi mogli sprejeti odločitve.

Po odločitvi sodišča tri četrtine Piranskega zaliva pripada Sloveniji, prav tako nam pripada dostop do odprtega morja po koridorju v širini 2,5 morske milje oz. 4,6 kilometra, da v Istri  meja med Slovenijo in Hrvaško poteka po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika. Meja na območju Posavja in Obrežja sledi mejam katastrskih občin. Na Dolenjskem vas Drage v Beli Krajini pripada Sloveniji. V Prekmurju, Murskem Središču in Peklenici, poteka meja po sredini reke Mure. Zaselek Mirišče naj bi pripadel Sloveniji. Na območju Podturna-Pince  meja sledi katastrski občini.

Hiša Joška Jorasa, na naslovu Sečovlje 1, po odločitvi arbitražnega sodišča pripada Hrvaški, kakor tudi zaselki na levi strani Dragonje. Hrvaška je tudi vojašnica na Trdinovem vrhu oziroma Sveti Geri. Joško Joras je pretresen za STA, po tem ko je slišal za odločitev sodišča  povedal, da upanje umira zadnje.

Sodba arbitražnega sodišča iz Haaga je veljavna, čeprav je Hrvaška ne priznava. Kako naj jo Slovenija v takšnih razmerah upošteva in izvaja? Na vrsti je diplomacija, da bo s političnimi prepričevanji poskušala uveljaviti arbitražno odločitev. Ob tem bi se morali obe državi zavedati, da ob meji živijo ljudje, Slovenci ali Hrvatje, ki za nastale razmere niso odgovorni, in se izogibati mejnim incidentom ali celo netenju nestrpnosti med ljudmi.

The post Arbitražno sodišče odločilo appeared first on e-Maribor.