Na portalu e-maribor.si smo začeli pripravljati video podcaste, ki jih bomo vsak mesec objavljali na našem YouTube kanalu in na spletni strani e-maribor.si. V naših podcastih se bomo pogovarjali z znanimi Mariborčani, Štajerci ter drugimi osebnostmi s področja kulture, zabave in politike. Prvega pa smo posneli kar na terenu – v Jarenini, v muzeju, posvečenem legendi slovenske glasbe Alfiju Nipiču.

Alfi Nipič, je rojen 17. aprila 1944 v Mariboru, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih pevcev zabavne in narodno-zabavne glasbe. Njegov značilen glas ter širok repertoar pesmi so ga naredili za priljubljeno osebnost tako v Mariboru, Sloveniji kot tudi širše po svetu.

Nipič je svojo glasbeno pot začel že kot mladenič. Nipič se je za glasbo pričel zanimati že v času, ko je bil osnovnošolec. Poleg petja se je tudi učil igranja na kitaro. Sprva je nastopal na različnih vrstah proslav. Svoj prvi poklicni glasbeni nastop je izvedel 5. decembra leta 1962 v Kopru. Po končani tekstilni srednji šoli se je zaposlil v mariborski tekstilni tovarni (MTT). Kasneje je omenjeno delo opustil in se pričel resneje poklicno ukvarjati izključno z glasbo, nastopal je med drugim v različnih kavarnah in hotelih v Mariboru. Prav njegova vsestranskost ga je popeljala do enega najpomembnejših obdobij v njegovi karieri.

Leta 1974 je Alfi Nipič sprejel povabilo legendarnega Ansambla bratov Avsenik, ki ga je ustanovil Slavko Avsenik. Nadomestil je pevca Franca Obranoviča in postal novi obraz ter glas ansambla. Z Avseniki je nastopal kar 17 let, vse do leta 1990. V tem času so nastali številni nepozabni hiti, Nipič pa je postal glas, ki je zazvenel na največjih odrih po Evropi. Avseniki so bili že uveljavljeni kot mednarodni fenomen, Nipič pa je s svojim značilnim glasom pripomogel k še večji prepoznavnosti ansambla. 

Alfi si ni niti v sanjah predstavljal, da bo nekoč član najbolj prepoznavnega narodno zabavnega ansambla. Vse se je začelo na vajah za popovko Vesele jeseni, ko je do njega pristopil Slavko Avsenik.

Alfi Nipič je v izjavi za naš portal izrazil razočaranje nad trenutnim stanjem slovenske glasbene reprezentacije v radijskih programih. Po njegovem mnenju slovenska glasba ni dovolj prisotna, in to ne zaradi pomanjkanja kakovosti, pač pa zaradi pomanjkanja spoštovanja, nacionalnega ponosa in neskrbsti glasbenih urednikov. Nipič poudarja, da gre tako za zamujeno priložnost – saj je slovenska glasba kultura, ki si zasluži vidno mesto. Kot v razgovoru za naš portal med drugim dejal: “Da je v deželi, kjer živiš, domača glasba v strogi manjšini, je slabo za narod in deželo.”

Smo pa Alfija povprašali tudi o zadevi, ki je na nek način razburkala javnost. Znani pisatelj Tone Partljič je v intervjuju za Večer dejal, da je Alfiju uredil izredno pokojnino. Dodal je tudi, da si je na hribu nad Jarenino zgradil vilo. Tako je odgovoril Alfi Nipič.

V znak zahvale in spoštovanja, za neprecenljivo glasbeno ustvarjanje, s katerim že 60 let ponosno in uspešno razveseljuje množice ljudi tako doma kot po svetu, s čimer je prispeval k prepoznavnosti in ugledu našega mesta v mednarodnem prostoru, je dobil priznanje, kot častni občan Mestne občine Maribor.

Alfi je našemu portalu namenil nekaj lepih besed in izrazil željo, da bi čim več ljudi doma in po svetu spoznalo razvoj slovenske glasbe skozi leta. “Upam, da bom marsikdo, tudi čez, čez vas spoznal, delček resnice. o slovenski narodni glasbi, torej, tisti, ki prihaja od naroda. In tista, ki gre daleč izve naših meja v Evropo ali pa po svetu in nekako oznanja našo narodno glasbo in vabi, ljudi in spomine obuja tistim, ki že dolgo niso bili pri nas v naši lepi mali Sloveniji.”

Z Alfijem pogovarjali tudi o njegovem delovanju v ansamblu Bratov Avsenik, o vseh nagradah, spominkih, plaketah in še o čem. Celotni video podcast si lahko ogledata ne televiziji RTV Maribor in na spletni platformi Youtube portala e-maribor.si. (na spodnjem videu)

Video: z Alfijem se je pogovarjal Mitja Grmovšek, posneto v muzeju Alfi Nipič v Jarenini

The post Podcast Alfi Nipič! “Da je pri nas domača glasba v strogi manjšini, je slabo za narod in deželo!” appeared first on e-Maribor.

Slovenska glasba izjemno raznolika in dragocena. Je tista glasba, katere, se, kot narod premalo zavemo, je glasba, ki lahko navdušuje  množice tako doma, kot po svetu. Pa imamo Slovenci tudi našega Thompsona?

Razmišljanje o tem je pripravil urednik portala e-maribor.si, Mitja Grmovšek.

Včeraj se je na zagrebškem Hipodromu zbralo 500.000 ljudi, ki so prišli poslušati svojega idola Marka Perkovića Thompsona.  To je bil največji koncert v zgodovini Hrvaške. Po uradnih podatkih je bilo zaradi varnosti zaprtih več glavnih cest, razporejene so bile posebne prometne regulacije, na prizorišču pa je delovalo več kot 6000 policistov, gasilcev in zdravstvenih ekip. Zares sami superlativi.

Kaj pa Slovenci. Narod, ki ima “le” dva milijona prebivalcev, bi se zagotovo moral bolj zavedati, da brez slovenske glasbe ni naroda, ni slovenske kulture. Žal samostojna Slovenija ni prinesla kakšnih izboljšav glede tega. Res je v Sloveniji poplava narodno-zabavnih ansamblov, a se tudi pri njih pojavi problem, ker v svoj repertuar na veselicah vnašajo preveč tuje, ali če želite hrvaške glasbe.

Slovenska glasba je kot razprostrto polje pisanih cvetov, kjer vsak žanr – od ljudskih napevov do sodobnih ritmov – prinaša svoj edinstven vonj in barvo. Ljudske pesmi iz slovenskih pokrajin nežno pripovedujejo o ljubezni, domačiji in času, ki mineva, obenem pa povezujejo rodove in ohranjajo skupni spomin. Narodno-zabavna glasba pa zna ogreti srce in razvedriti vsak pomemben praznik. 

Dolga leta komunizma iz časov nekdanje države so nam prinesli tudi balkanske navade in med naš narod tudi balkansko glasbo. Nekdanji Avseniki, pionirski slovenske narodno-zabavne glasbe so bili s strani režima in ljudi nemalokrat zasmehovani in so tej glasbi rekli kar “goveja” glasba. A ravno Avsenikova glasba je navduševala množice po Evropi. Razprodane dvorane po Avstriji, Nemčiji, Švici in še kje, so bili odziv, na, pri nas zasmehovano glasbo. A se je takrat zbudil tudi slovenski narod. Slovenska narodno zabavna glasba je prišla površje prav s pomočjo Avsenikov. In prav ta glasba živi tudi zaradi premnogih harmonikarjev in ansamblov. Avsenikovo zapuščino pa poganja vnuk Slavka Avsenika, Sašo.

Skoraj v istem času je začel delovati tudi eden od pionirjev slovenske popularne ljudske glasbe, predvsem na diatonični frajtonarici Lojze Slak. Slak je Sloveniji dal številne glasbe, ki so hitro ogrela srca številnih ljudi. Večinoma pesmi je tudi ponarodelih. Slovenski glasbi je ob smrti zapustil veliko zapuščino naše identitete.

slovenska narodno-zabavna in zabavna glasba ima dolgo in bogato tradicijo. Seveda je tu še veliko ostalih znani ansamblov, ki so krojili usodo slovenske glasbe. Ansambel Franca Miheliča, Štirje Kovačič, Alpski kvintet, Ansambel Jožeta Burnika, Ansambel Vita Muženiča, Slapovi, Alfi Nipič in njegovi muzikanti in veliko drugih. Veliko dobre volja sta na oder prinesla tudi Korado in Brendi, najbolj znani duet, ki je razveseljeval ljudi po Sloveniji.

A v času samostojne Slovenije se na področju slovenske narodno zabavne glasbe ni kaj veliko spremenilo. Še več, v Sloveniji lahko spremljamo poplavo tuje glasbe, ki jo množično plasirajo med nas številne radijske postaje. Po podatkih Eurostata v Sloveniji deluje ker 149 radijskih družb, ki izdajajo radio program. In le dve radijski postaji danes izvajata le slovensko glasbo. To sta radio Veseljak in od letošnjega junija tudi radio Frajer. Vse ostale radijske postaje vrtijo pretežno tujo glasbo. Obstaja celo radio, kjer vrtijo več hrvaške glasbe, kot katera koli hrvaška radijska postaja, to je Radio Aktual, kar je v bistvo prava sramota slovenski glasbi, kateri je hrvaška glasba velika konkurenca.

Hrvaška, ki je od naše države sicer večja za milijon in pol prebivalcev in ima zanimivo manj radijskih postaj, (138) si nikoli nebi dovolila, da na primer vrti katera radijska postaja le slovensko glasbo. V bistvu slovensko glasbo redko slišimo na katerikoli njihovi radijski postaji, z izjemo radia Kaj. In zato ni nič čudnega, če Hrvati tako zelo spoštujejo svojo glasbo, saj druge glasbe le redko slišijo.

S televizijskimi postajami je nekoliko boljše. Predvsem manjše postaje imajo slovensko glasbo pogosto v svojem programu (RTS Maribor, Arena TV, SIP TV, Gorenjska TV, Idea TV, TV Celje in ostali). Žal pa naša nacionalna televizija pod novim vodstvom vse manj ve, kaj je to narodno zabavna glasba. Včasih je bila tovrstna oddaja prava paradna oddaja ob nedeljah ali petkih zvečer.  Spomnimo se samo oddaj Košnikova gostilna, Slovenski pozdrav, v Petek zvečer in podobno. Tudi na lokalnih televizijskih postajah lahko vidimo tovrstnih oddaj.

V Sloveniji se je v času samostojne Slovenije rodilo veliko narodno-zabavnih ansamblov, veliko mladih se odloča za igranje harmonika, veliko mladih ustanavlja tudi ansamble. To je ra razvoj slovenske glasbe, tiste prave pristne slovenske narodne glasbe seveda dobra novica. Naj nastane čim več tovrstne glasbe in naj jo čim več ljudi tudi prepeva

Se pa v Sloveniji v letu 2026, bliža pravi glasbeni spektakel. Po dolgih letih odsotnosti, bo tokrat (na žalost) v dvorani Stožice v Ljubljani izvedena Noč Modrijanov z letnico 2026. To je najhitreje in najbolj prodajan koncert slovenske glasbe v zgodovini, ki se ga v dveh dnevih udeleži preko 12.000 ljudi. Slovenci se lahko pohvalimo le s tem.  Upajmo pa, da bo vsaj ta glasbeni dogodek pristno slovenski.

Mitja Grmovšek

The post Imamo tudi Slovenci svojega Thompsona? Kolumna urednika! appeared first on e-Maribor.

Slovenski nogometaši so na tretji tekmi evropskega prvenstva še tretjič zapored remizirali, s tem pa dosegli zgodovinsko uvrstitev.

Po neodločenem rezultatu proti Angliji so se slovenski nogometaši prvič uvrstili v izločilne boje na velikih tekmovanjih, iz Nemčije pa prihaja simpatičen prizor s slovenskim navijačem in turško novinarko.

To je prizor, ki je takoj obkrožil tako turške, kot ostale evropske medije. “Slovenski navijač je takole zavrtel turško TV novinarko,” so ob video posnetku zapisali na omrežju Facebook, kjer si je prizor do danes ogledalo že več kot 50.000 spletnih uporabnikov.

Ko se je v ozadju predvajala uspešnica “Otoček sredi jezera”, ki jo v originalu izvaja Ansambel bratov Avsenik, je slovenski navijač zavrtel turško novinarko, s svojim podvigom pa navdušil simpatično gospodično in mnoge spletne uporabnike iz Slovenije. Čestitke mladeniču za takšno potezo!

Tako je slovenski navijač zavrtel turško novinarko pic.twitter.com/3gjMR0ywS7

— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) June 26, 2024

(video, vir: Alen Farkaš)

The post O tem pripetljaju enega od naših navijačev govori vsa Evropa appeared first on e-Maribor.

Predsednica je prvič v svoji vlogi odlikovala skupine in posameznike z državnimi odlikovanji. Med glasbeniki je tako odlikovala Kameleone, Laibach in Pankrte. A to, da letos praznujemo 70 let Avsenikove glasbe za predsednico očitno ne pomeni nič.

Avsenikova glasba je že pisala glasbeno zgodovino, ko se predsednica države ni niti še rodila. Pisali so zgodovini , ne le v Sloveniji, ampak po celem svetu. Pesem Na Golici je postala največkrat predvajana inštrumentalna pesem na svetu. In čeprav so Avseniki delovali še v času bivše države so ime Slovenije ponesli daleč v svet. Delovanje Ansambla bratov Avsenik z njihovim edinstvenim zvokom se je tako začelo leta 1953, v letih svojega delovanja pa je postal svetovno poznana in priljubljena glasbena znamka.

Danes to njihovo znamko ponosno prenaša ansambel Saša Avsenika, ki nadaljuje Avsenikovo tradicijo. In je velik promotor Slovenije in pristne domače slovenske glasbe. Letos tako zaznamujejo 70 let Avsenikove glasbe. A o tem zagotovo predsednica države nič ne ve. Med glasbeniki je namreč odlikovala Kameleone, Laibach in Pankrte, mogoče je slednje odlikovala zaradi njihove komunistične pesmi: “Bandiera rossa” (rdeča zastava).

Seveda si verjetno tudi omenjeni odlikovani glasbeniki zagotovo zaslužijo pozornost. A mimo določenih “levih” okvirjev “pol” predsednica države, očitno ne gre? In če slučajno bere ta članek, ji zato, prav za konec pošiljamo še spodnji video, če je slučajno spregledala, kdo v bistvu so Avseniki.

The post Predsednica države odlikovala Kameleone, Laibach in Pankrte. Za Avsenike še ni slišala? appeared first on e-Maribor.

Na pokopališču Zgornje Stranje pri Kamniku, so se številni poslovili od vrhunske vokalistke Avsenikov, Avsenikove Eme Prodnik.

Prodnikova je zaslovela kot članica zasedbe Ansambel bratov Avsenik, s katero je sodelovala med letoma 1962 in 1981. S petjem se je ukvarjala že od zgodnje mladosti, svoj glas pa je izšolala s študijem solo petja pri prof. Kseniji Novak – Kušej. Brata Avsenik sta zanjo napisala nekaj nepozabnih pesmi, kot so; V gozdni samoti, Prehitro mine mladost, Moj lovec, Nasvidenje, Cvetoče tulpe, Sinje morje, Pod cvetočimi kostanji, Čakala bom in veliko drugih

Med verjetno najbolj znanimi pa je njen vokal v Avsenikovih največjih (vokalnih) uspešnicah, kot sta Slovenija, od kod lepote tvoje in Planica, Planica.

Ko se je Ema Prodnik že tik pred koncem študija začela uveljavljati kot izvrstna pevka, je na njena vrata leta 1962 potrkal šarmantni Vilko Ovsenik. Kljub temu, da je bila do nedavnega še trdno odločena, da bo ostala v svetu klasične glasbe, jo je Vilko prepričal, da se je leta 1962 pridružila temu imenitnem ansamblu in z njim sodelovala skoraj 20 let. Ema je v Avsenikovem ansamblu nadomestila Danico Filipič, ustvarjala pa je skupaj s Slavkom Avsenikom, Levom Ponikvarjem, Mikom Sossom, pa tudi z Jožico Svete, Albinom Rudanom in Alfijem Nipičem.

Ema prodnik je prejela je tudi naziv, najboljše pevke narodno-zabavne glasbe vseh časov.

Ema Prodnik, počivajte v miru!

The post Slovenija se je poslovila od Avsenikove pevke Eme Prodnik! In memoriam! appeared first on e-Maribor.

Glasbeni svet žaluje. V 82. letu starosti je umrla dolgoletna pevka Avsenikov, Ema Prodnik!

“Danes smo izvedeli žalostno vest, da je za vedno zaspala gospa Ema Prodnik. Pri ansamblu bratov Avsenik je delovala 20 zlatih let. Njen nežen glas in srčne interpretacije glasbe so se in se še danes dotaknejo src Slovencev in drugih prijatelj po vsem svetu. Najlepša hvala za vso ljubezen in glasbo. Počivajte v miru,” je zapisal Sašo Avsenik na družbenem omrežju.

Prodnikova je zaslovela kot članica zasedbe Ansambel bratov Avsenik, s katero je sodelovala med letoma 1962 in 1981. S petjem se je ukvarjala že od zgodnje mladosti, svoj glas pa je izšolala s študijem solo petja pri prof. Kseniji Novak – Kušej. V zasedbi jo je nasledila Jožica Kališnik, sama pa je nadaljevala pot v Ansamblu Rž Marjana Ogrina.

Družini Prodnik izrekamo iskreno sožalje!

The post Umrla je dolgoletna pevka Avsenikov Ema Prodnik appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Peter Frankl,  direktor in glavni urednik časnika Financ, je leta 2013 predlagal, da bi Avsenikova »Slovenija, od kod lepote tvoje« postala slovenska himna. 

Slovenska himna je Prešernova pesem Zdravljica, katero je napisal največji slovenski pesnik France Prešeren. Postala je razpoznavna pesem za marsikoga, z Zdravljico se lahko poistoveti vsak. A tudi pesem Slovenija, od kod lepote tvoje, je ena najbolj prepoznavnih pesmi o naši domovini pri nas.

»Slovenija, odkod lepote tvoje« je skladba Ansambla bratov Avsenik iz leta 1974. Avtor glasbe je Slavko Avsenik, besedilo pa je napisal Marjan Stare. Snemanje je bilo leta 1973, producent pesmi je bil Vilko Ovsenik. Skladba je bila izdana na istoimenskem albumu (velika dvojna plošča in kaseta) in na albumu Prijatelji, ostanimo prijatelji, pri takratni založbi Helidon.

Tako je zapisal Peter Frankl:

Poslovimo se od Prešernove Zdravljice. Kdo jo sploh zna celo recitirati? Je komu všeč napev? Ali ni malo, čeprav je tudi hvalnica vinu, prijateljstvu ter seveda mojstrovina, malo zadrgnjena? Mar ne potrebujemo himne, ki nas bo razveseljevala, združevala, ob kateri se da zaplesati in ki jo je mogoče tudi zelo slovesno zaigrati in zapeti? Hkrati veselo in slovesno domoljubno? Naj slovenska himna postane Avsenikova »Od kod lepote tvoje«. Vsi jo poznamo, je seveda Avsenikova, a tudi tako zelo naša. To bi bila himna, ki bi nas razlikovala od drugih držav. To bi bila himna, ki bi takoj razgrela vse stadione. To bi bila himna, zaradi katere bi lahko postali manj neprepoznavni. Si predstavljate tekmo, ob naši himni bi vsi težko stali mirno, vse občinstvo bi se pozibavalo in tudi tujci bi malo prepevali, tako dobro gre v uho. Bila bi pesem, ki bi nas lahko združevala, ljudi, ki bi jo peli, bi povezovala slovesna, vesela in domoljubna vibracija. Tudi če bi jo slišali prvič (tujci), bi jih razveseljevala. Čez čas bi ljudje, ne samo Slovenci, komaj čakali, da slišijo našo himno. Mar ne potrebujemo tega? Lahko smo kot narod sicer prevečkrat sitni in sprti, a Avsenikova pesem je lahko čudovito lepilo in pot k ozdravljenju vseh nas, ki smo se pač znašli v godlji.

Si predstavljate, kako bi gospodarstveniki in promotorji novo himno lahko s pridom uporabili? Vsak tujec, ki bi kupil vinjeto, bi zraven dobil še CD s himno, vsak obiskovalec bi jo takoj vtaknil v svoj CD-predvajalnik in se vozeč malo zazibal. Tako slovenska je in hkrati tako blizu narodom, ki so naši kupci. Ves strošek, ki bi ga vložili v promocijo himne in s tem Slovenije, bi se debelo povrnil, prepričan sem. Vsi slovenski izvozniki bi jo lahko uporabili kot posebno darilo. Dobavitelji avtomobilskih delov, izdelovalci gospodinjskih aparatov, vsi bi jo dajali svojim kupcem kot simbol slovenske identitete. Verjemite mi, da bi bili kupci (pre)srečni. Himno bi prevedli v vse svetovne jezike. Seveda bi lahko na vse to pripeli drugo slovensko glasbo, seveda naš »najboljši« izvozni artikel – Avsenikovo Golico in marsikaj drugega – od vina do še česa. Idej, kako bi novo himno lahko trženjsko izkoristili, od države do podjetnikov in vseh slovenskih državljanov, je nič koliko. Pametno in stroškovno učinkovito oziroma z dobrim donosom na naložbo.

Vse skupaj je samo ideja, politiki, poslanci, oblikovalci javnega mnenja, gospodarstveniki, kulturniki, dragi bralci, malo razmislite o njej. Lastniki pravic »Slovenija, od kod lepote tvoje« bi pesem najverjetneje rade volje prepustili vsem nam v uporabo (glasbo sta skomponirala brata Vilko in Slavko Avsenik, besedilo pa je spisal Marjan Stare). Nič ne stane, če vsaj razmislimo o tem; če sem malo neskromen, lahko upam, da se bo zamisel prijela.

Kajti Slovenija je lepa država. V njej je doma mnogo pametnih ljudi, sposobnih gospodarstvenikov, pridnih in pripadnih zaposlenih v javnem sektorju. Pokažimo, da znamo biti veseli, dobronamerni, pragmatični, da imamo dovolj razdiralnosti in naših bizarnosti.

Kakšno pa je vaše mnenje?[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VMZXRhJTIwMTk3NCUyMGplJTIwRW1hJTIwUHJvZG5payUyQyUyMHBydmklQzQlOEQlMjB6YXBlbGElMjBwZXNlbSUyMFNsb3ZlbmlqYSUyMG9kJTIwa29kJTIwbGVwb3RlJTIwdHZvamUlMjBpbiUyMHNlJTIwamUlMjB2bWVzJTIwempva2FsYSUyMSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGVHZRTUZyOFJsZCUyMiUzRXBpYy50d2l0dGVyLmNvbSUyRlR2UU1GcjhSbGQlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGcCUzRSUyNm1kYXNoJTNCJTIwUG9ydGFsJTIwZS1tYXJpYm9yLnNpJTIwLSUyMHVyYWRuaSUyMHByb2ZpbCUyMCUyOCU0MEVtYnBvcnRhbCUyOSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkVtYnBvcnRhbCUyRnN0YXR1cyUyRjE2NzE4MjgxNzM4NjI5Nzc1MzclM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRUp1bmUlMjAyMiUyQyUyMDIwMjMlM0MlMkZhJTNFJTNDJTJGYmxvY2txdW90ZSUzRSUyMCUzQ3NjcmlwdCUyMGFzeW5jJTIwc3JjJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZwbGF0Zm9ybS50d2l0dGVyLmNvbSUyRndpZGdldHMuanMlMjIlMjBjaGFyc2V0JTNEJTIydXRmLTglMjIlM0UlM0MlMkZzY3JpcHQlM0U=[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Ali lahko pesem “Slovenija, od kod lepote tvoje,” postane slovenska himna? Ideja iz leta 2013! appeared first on e-Maribor.

Zmagovalka nedeljske oddaje šova Znan obraz ima svoj glas je postala Eva Boto.

Odlična imitacija Eve Boto

Na odru je zapela pesem “Tam, kjer murke cveto” ansambla Avsenik, z izvedbo pa navdušila mnoge televizijske gledalce in spletne uporabnike.

Prisluhnite čudovitemu pevskemu nastopu iz nedeljske oddaje Znan obraz ima svoj glas, ko je s pesmijo “Tam, kjer murke cveto” ansambla Avsenik vso pozornost ukradla slovenska pevka Eva Boto. Je njena interpretacija navdušila tudi tebe?

MG

The post Res odlično! Oglejte si posnetek, kako je Eva Boto v glasbenem šovu zapela Avsenikovo pesem! appeared first on e-Maribor.