Sodišče Evropske unije je na podlagi primerov iz Slovenije in Avstrije odločilo, da je Hrvaška bila odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. S tem je pritrdilo odločitvi slovenskega ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Na MNZ so zato z odločitvijo tudi zadovoljni.

Sirski državljan A. S. je tožil Republiko Slovenijo zaradi mednarodne zaščite – določitve odgovorne države članice. Tožnik je po zahodnobalkanski poti potoval do Slovenije. Po prihodu na mesto prehoda državne meje med Srbijo in Hrvaško mu je bilo dovoljeno vstopiti na Hrvaško, hrvaški organi pa so organizirali njegov prevoz do slovenske državne meje. Po prihodu v Slovenijo je vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Slovenski organi so menili, da je Hrvaška odgovorna za obravnavo njegove prošnje in bo tožnik predan Republiki Hrvaški. Upravno sodišče je odločitev MNZ-ja potrdilo. Vrhovno sodišče RS pa je ugotovilo, da je odločitev odvisna od predhodne rešitve vprašanja glede razlage prava EU in je Sodišču Evropske unije predlagalo sprejem predhodne odločbe o razlagi določil Uredbe Dublin III, ki določa, da prosilci za azil prošnje vložijo v prvi državi članici, v katero vstopijo, kar velja tudi v t. i. izjemnih okoliščinah.

Predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča RS Sodišču EU so se nanašala predvsem na razlago pogoja nepravilnega prehoda meje oziroma, ali so okoliščine primera take, da ne gre za nepravilen prehod meje, kadar je s strani države članice oblastno organiziran prehod meje z namenom tranzita v drugo državo članico. Sodišče je presodilo, da pojem »nezakonit prehod meje« zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge.

MNZ v sporočilu za javnost navaja, da je sodišče poudarilo, da sprejema državljana države, ki ni članica EU, na ozemlje države članice ni mogoče opredeliti kot vizum, tudi če je do tega sprejema prišlo v izrednih okoliščinah, ki jih je zaznamoval množičen prihod razseljenih oseb v EU. Prehod meje brez izpolnjevanja pogojev, zahtevanih z veljavno ureditvijo v zadevni državi članici, je treba v skladu z ugotovitvami sodišča nujno šteti za »nezakonit« v smislu Uredbe Dublin III. Sodišče je ugotovilo, da država članica, ki se je odločila, da bo iz humanitarnih razlogov dovolila vstop državljana države, ki ni članica EU, ki je brez vizuma in za katerega ne velja oprostitev vizumske obveznosti, na svoje ozemlje, ne more biti oproščena odgovornosti za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo vloži ta oseba v drugi državi članici. To bi bilo v nasprotju z Uredbo Dublin III.

MNZ sporoča, da v Sloveniji ni drugih prosilcev za azil, razen A. S., na katere bi sodba vplivala.

The post Sodišče Evropske unije je odločilo, da bi prošnje za azil med begunskim valom morala obravnavati Hrvaška appeared first on e-Maribor.

Združeni narodi so leta 2000 razglasili 20. junij za dan beguncev. Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce sporoča, da so danes  migracijska gibanja izredno zapleten pojav, ki ne vključujejo le beguncev, ampak tudi na milijone migrantov. Migranti – večina med njimi je ekonomskih migrantov, se odpravijo v svet, da bi si zagotovili boljše življenje. Njihov obup in željo po boljšem življenju pogosto izkoristijo tihotapci, ki so iz stiske drugih ljudi naredili milijonski posel. S tihotapstvom je prepredena tudi vzhodna zunanja meja Evropske unije. Begunci in migranti se med seboj močno razlikujejo: migranti se prostovoljno odločijo zapustiti svoje domove, da bi sebi in svojim družinam zagotovili svetlejšo prihodnost, medtem ko so begunci primorani zapustiti svoje domove ali domovino, da bi si rešili življenje ali ohranili svobodo.

Od leta 2015 je  begunska problematika pri nas vedno aktualna. Takrat so ljudje  ljudje v sto tisočih bežali z Bližnjega vzhoda (največ iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana) v Evropo. Kriza  je bila izjemnih razsežnosti. Pred tem smo se v Sloveniji z begunci tako intenzicvno ukvarjali po razpadu bivše Jugoslavije, v 90-tih letih prejšnjega stoletja, ko so k nam pribežali predvsem zaradi vojne begunci iz Bosne in Hercegovine.

Slovenija je postopke premestitve beguncev začela izvajati marca 2016. Do 7. 6. 2017 je bilo izvedenih pet postopkov premestitve, v katerih se je Republika Slovenija zavezala k sprejemu 60 oseb iz Italije in 170 oseb iz Grčije. Dejansko je bilo premeščenih 35 oseb iz Italije (vsi državljani Eritreje) in 164 oseb iz Grčije, od tega 141 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest oseb brez državljanstva. Slovenija je do 7. 6. 2017 premestila 199 oseb, kar predstavlja 35 % naše zaveze in Slovenijo uvršča nad povprečje EU glede izvedenih premestitev. To povprečje je aprila 2017 znašalo 17 %.

Konec maja je Slovenija podala novo zavezo za sprejem 50 oseb, in sicer za 15 oseb iz Italije in 35 oseb iz Grčije.

Begunci v naša življenja vnašajo spremembe. Kljub temu da so spremembe stalnica našega življenja, jih večina ne sprejema navdušeno, ne beguncev in ne sprememb.

The post Begunci živijo med nami appeared first on e-Maribor.