Navkljub gospodarski in zdravstveni krizi, ki ju je povzročila pandemija COVID-19, agencija potrditev bonitetne ocene pripisuje zaupanja vrednemu okviru makroekonomske politike. Agencija sicer ugotavlja, da je pandemija skrčila gospodarstvo in poslabšala stanje javnih financ, vendar hkrati priznava, da ima Slovenija ob nastanku te krize zadostne zmogljivosti, da podpre gospodarstvo brez trajnejših negativnih posledic za njeno boniteto, saj je v to krizo vstopila z javnofinančnim presežkom.

Bonitetna moč slovenske države izhaja iz relativno bogatega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, učinkovitega upravljanja javnega dolga, premišljenega fiskalnega okvira in članstva v evropskih institucijah.

Agencija priznava, da je bila Slovenija v preteklosti ena izmed najhitrejših držav evro območja pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja in dolga. Poleg tega ima država stabilni institucionalni okvir. Agencija pričakuje ponovni gospodarski zagon v letošnjem letu na nivo pred krizo 2020, vendar pa bodo demografski trendi znatno vplivali na strukturo javnih izdatkov.

Sloveniji so od izbruha pandemije COVID-19 v letu 2020 potrdili bonitetno oceno dve največji svetovni bonitetni agenciji, in sicer S&P pri AA- (stabilni obeti) ter Fitch A (stabilni obeti). Bonitetna agencija Moody‘s pa je in 2. oktobra 2020 dvignila dolgoročno kreditno oceno Republike Slovenije z Baa1 na A3 s stabilnim izgledom.

[color-box color=”blue”]Preberite tud:

Standard & Poor’s potrdil bonitetno oceno Slovenije[/color-box]

The post DBRS Morningstar potrdila bonitetno oceno Slovenije appeared first on e-Maribor.

Bonitetna agencija Moody’s Investors Service je 2. oktobra 2020 za eno stopnjo zvišala bonitetno oceno Republiki Sloveniji na A3 in ji pripisala stabilne obete. Agencija je s tem potrdila, da Slovenija za investitorje tudi v teh zahtevnih časih ostaja zaupanja vredna država. Ker bonitetne agencije v teh časih državam bonitetne ocene nižajo ali ohranjajo, se Slovenija z zvišanjem ocene uvršča med najbolj zanesljive države tudi za tuje investitorje. Moody’s je oceno Slovenije pred tem zadnjič zvišal septembra 2017 na Baa1 in ji takrat pripisal stabilne obete. Obete je spremenil v pozitivne aprila 2019.
Po mnenju agencije sta na dvig bonitetne ocene vplivala predvsem dva glavna dejavnika. Eden od njiju je izboljšanje bremena javnega dolga in nizka cena financiranja v primerjavi s primerljivimi državami. Kot drugi pomembni dejavnik navajajo bistveno izboljšano stanje bančnega sistema in tudi zaključeno privatizacijo največjih bank v državi.

Z ozirom na prvi dejavnik agencija opazi precejšnje znižanje stroškov financiranja ter znižanje stroškov obresti za proračun, kar je bilo doseženo prek zamenjav dražjega dolga s cenejšim. Poleg tega je pred krizo COVID-19 Slovenija zabeležila najhitrejši upad javnega dolga med vsemi državami članicami Evropske unije, razen Irske.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Agencija tudi ugotavlja, da bo pandemija COVID-19 vplivala na javnofinančno stanje držav članic EU. Moody’s pričakuje, da bodo javnofinančni in gospodarski temelji, ki jih je Slovenija gradila pred krizo COVID-19, ostali odporni na vplive krize, da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne.

Glede drugega dejavnika, ki je vplival na dvig bonitete, agencija izpostavi znatne in trajne izboljšave stanja v slovenskem bančnem sistemu, ki so bile dosežene prek dokapitalizacij in prek prenosa nedonosnih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Izboljšave se tako odražajo v znatnem znižanju nedonosnih terjatev bančnega sistema.

Pripisani stabilni obeti ocene nakazujejo na to, da trenutna kriza, povezana s COVID-19, na gospodarstvo ne bo pustila prekomernega in trajnega negativnega vpliva ter da bosta gospodarska in fiskalna moč države ostali na ravni bonitete A3. Nadalje stabilni obeti nakazujejo tudi na to, da bo bančni sistem vzdržal pandemski šok in razpolagal z zadostnimi kapacitetami, da podpre gospodarsko okrevanje naslednje leto.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Zvišana bonitetna ocena za Slovenijo appeared first on e-Maribor.

Bonitetna agencija DBRS Morningstar je v petek, 21. avgusta 2020, potrdila bonitetno oceno Republike Slovenije ‘A (visoka)’ in stabilne obete. To je za Slovenijo ponovni dokaz, da so bili ukrepi vlade v času epidemije COVID-19 dobri in da naša država za zunanje opazovalce kljub težki situaciji zaradi epidemije ostaja zaupanja vredna država.

Agencija navkljub gospodarski in zdravstveni krizi, ki ju je povzročila epidemija COVID-19, potrditev bonitetne ocene pripisuje zaupanja vrednemu okviru makroekonomske politike.

Agencija med drugim pohvali tudi hitro in učinkovito reakcijo države na izbruh epidemije, kar je Slovenijo uvrstilo med države z razmeroma nižjim številom okuženih, kot pa jih imajo nekatere večje evropske države. Poleg tega priznava, da je bila Slovenija v preteklosti ena od najhitrejših držav evro območja pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja in dolga.

Agencija pričakuje ponovni gospodarski zagon že v drugi polovici letošnjega leta. Bonitetna moč slovenske države izhaja iz uspešnega gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, učinkovitega upravljanja javnega dolga, premišljenega fiskalnega okvira in članstva v evropskih institucijah.

Sloveniji so od izbruha epidemije COVID-19 bonitetno oceno potrdile tri največje svetovne bonitetne hiše: S&P, Moody’s in Fitch Ratings; tokrat jim je sledila še agencija DBRS Morningstar.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Tudi agencija DBRS Morningstar potrdila bonitetno oceno Slovenije appeared first on e-Maribor.

Od izbruha pandemije COVID-19 je to že tretja potrditev bonitetne ocene Republike Slovenije; v aprilu je bonitetno oceno potrdila rating agencija Moody’s (Baa1, pozitivni obeti) in v juniju Standard & Poor’s (AA-, stabilni obeti).

Agencija Fitch Ratings s potrditvijo ocene Sloveniji priznava močno politično in institucionalno učinkovitost ter dobro osredotočenost na razvoj zdravstva, izobrazbe ter človeškega razvoja nasploh. Stabilni obeti ocene odsevajo odpornost slovenskega gospodarstva na vplive pandemije COVID-19, ki si jo je Slovenija zgradila v preteklih letih z uspešnim reševanjem zunanjih, finančnih in fiskalnih neravnovesij. Uspešni odzivi fiskalnih politik v preteklosti gradijo zaupanje, da bodo fiskalni primanjkljaji, ki so posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije, odpravljeni, ko bo kriza, ki jo je povzročil Covid-19 pričela pojenjati.

Gledano z vidika makroekonomskih kazalcev agencija predvideva, da se bo gospodarska rast skrčila za 7,1% BDP v letu 2020, v letu 2021 pa naj bi bila rast že pozitivna v višini 4,9%. Po projekcijah agencije naj bi bil javno-finančni primanjkljaj v letu 2020 zaradi protiepidemskih ukrepov 7,8% BDP, vendar naj bi ta že v letu 2021 začel upadati. Posledično se seveda ocenjuje, da bo javni dolg konec leta 2020 znašal 80,3% BDP in začel ponovno postopno upadati že v letu 2021. Dodatno agencija priznava, da je slovenski finančni sistem tokrat podprt z likvidnim in kapitalsko ustreznim bančnim sistemom, kar mu omogoča učinkovit spopad z epidemijo.

Razlogi za ugodne projekcije makroekonomskih kazalcev po navedbah agencije ležijo med drugim tudi v učinkovitih ukrepih vlade, zaradi katerih je bila zaustavitev gospodarstva relativno kratka, v obsežnih podpornih programih, ki zmanjšujejo posledice epidemije na trg dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstva.

Potrditev bonitetne ocene agencije Fitch Ratings je ponoven dokaz, da Slovenija, kljub težkim okoliščinam ostaja stabilna in zaupanja vredna država.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Kakšna je bonitetna ocena Slovenije? appeared first on e-Maribor.

V letošnjem letu so se zaradi pandemije COVID-19 projekcije za slovensko, evropska in druga svetovna gospodarstva poslabšala. Slovenija si je po mnenju agencije v preteklem desetletju uspešne gospodarske rasti, razdolževanja privatnega sektorja ter zniževanja deleža javnega dolga v BDP zgradila močno pozicijo, kar ji omogoča, da se lahko uspešno bori proti negativnim posledicam pandemije in to brez dolgoročnih negativnih vplivov na njeno boniteto.

V naslednjem letu pozitivna rast bonitetne ocene?

Močna gospodarska rast v Sloveniji v kombinaciji z visokimi presežki plačilne bilance v preteklih letih je ugodno vplivala na znižanje neto zunanjega dolga s preko 40 % BDP v letu 2012 na 10 % v letu 2019. Poleg tega je bila gospodarska rast uravnotežena in tako ni povzročala makroekonomskih neravnovesij. Upoštevaje vse te dejavnike je Slovenija v letošnjo gospodarsko recesijo vstopila veliko močnejša kot v gospodarsko krizo leta 2008/2009. Agencija je tudi prepričana, da učinkovit odgovor slovenske vlade skupaj z monetarno politiko ECB ohranja produktivno sposobnost slovenskega gospodarstva; agencija predvideva, da bo slovensko gospodarstvo pričelo okrevati že proti koncu letošnjega leta.

V trenutni bonitetni oceni Republike Slovenije je odražen visok BDP na prebivalca ter njeno članstvo v monetarni uniji. Nadalje agencija ocenjuje, da bo saldo plačilne bilance še naprej izkazoval presežek, javni dolg pa se bo ponovno začel zniževati v letu 2021. Ocena tudi priznava stabilni in učinkoviti institucionalni okvir Republike Slovenije.

Skratka, agencija s potrditvijo bonitetne ocene Republike Slovenije pričakuje, da bo gospodarska rast v letošnjem letu sicer negativna, vendar že v naslednjem letu nakazuje na pozitiven preobrat. Nova vlada, ki je na položaju od meseca marca, bo ostala osredotočena na omejevanje negativnih gospodarskih posledic pandemije. Poleg tega bo fiskalni odziv vlade pomagal blažiti neugodne vplive pandemije na trg dela in podjetništvo.

SIFA

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Kakšna je bonitetna ocena za Slovenijo? appeared first on e-Maribor.