V Svobodi je možno vse. Zato pa so nekateri levi veljaki, kot pijavke prisesani na državno korito in čakajo na nove službice?

Tisti iz leve že stojijo v vrsti za nove službice?

Res groteskno. Ponavlja se zgodovina iz leta 1945. Ko je nastopila svoboda, so komunistične pijavke hlastale po novih priložnostih, novih službah, stanovanjih, napredku ipd. Tako tudi danes, nekateri levi veljaki že stojijo v vrsti, kam jih bo globoka država namestila. Tiste politične odpadnike bo Golob najprej “porihtal”. Lepa službica se obeta prvaku v metanju puške v koruzo Marjanu Šarcu, ki so ga ljudje poslali iz parlamenta, on pa bo odšel za obrambnega ministra, baje obožuje lučke na svojem službenem avtomobilu. Baje naj bi se po parlamentu svaljkal še en iz propadle LMŠ Brane Golobovič, še eden tistih, katerim so volivci rekli ne. Le kam so njega vtaknili?

Še bolj groteskno je to, da je službico ministrice dobila tudi Alenka Bratušek, ki si je na volitvah prislužila sramotnih 829 glasov, ali samo 5.23%. Prav njej bo pripadalo ministrstvo za infrastrukturo. Tam bo lahko zaposlila tudi njej zveste pljuvalce po vladi Janeza Janše? Brez službic so namreč ostali Marko Bandelli, “mali in veliki krogec” Maša Kociper, Vojko Starovič, ter dva mariborska poslanca, Andrej Rajh in Branislav Rajić. Le kaj naj bi ti “sposobni” kadri delati na ministrstvu?

V vrsti za novo službico, katero mu bodo uredili  na levi, je tudi Tomaž Vesel, “FIFA luzer”, ki se mu izteka mandat predsednika Računskega sodišča. zanj bo poskrbel kar medijski tajkun Martin Odlazek. odšel bo kar k njemu, menda kot direktor medijske divizije. In tako naj bi, pravijo, Odlazek končno le dobil nekoga, ki ga lahko pošlje na sestanke z drugimi vodilnimi slovenskimi menedžerji, piše Požareport. 

Na službico, po tem, ko se je politično svaljkal dolgo časa na Elektru Maribor, se pripravlja tudi Boris Sovič, baje mu mesto župana MO Maribor ne diši preveč, pa še zmagati mora na volitvah, da lahko postane župan. Lažje je, če mu službico uredijo preko vez in poznanstev? Pri rdečih se to da? Po poročanju portala Požareport naj bi Soviča mikal stolček generalnega direktorja Pošte Slovenije, ker ima Pošta pač sedež v Mariboru. Sedanji direktor Tomaž Kokot, je pač iz stranke SDS in to se pač ne spodobi, razmišljajo ponosni nasledniki?

The post Prišla je svoboda in poglejte za koga se bodo priskrbele službice? appeared first on e-Maribor.

Najbolj brano v letu 2021

Seznam najbolj znanih slovenskih UDBA-šev

UDBA je nastala leta 1946, ko je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: civilni del – UDBA in vojaška Kontraobavještajna sluţba – KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Sluţbu drţavne bezbednosti (SDB). UDBA je v določenem času svojega delovanja, posebej po resoluciji Informbiroja leta 1948, pogosto zapirala (denimo na Goli otok) drţavljane na podlagi nezadostno utemeljenih obtoţb. Nekateri obtoţenci so v postopku celo izgubili žţivljenja. UDBA kot jugoslovanska oziroma slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih udbovci striktno izkoriščali pri nadziranju in zatiranju drugače mislečih. Udba pa je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala podtalno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. UDBA je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. *

Seznam nekaterih znanih Slovencev UDBA-šev*:

Edvard Kardelj, Ivan Maček, Borut Pahor, Janez Kocijančič, Slavko Pregl, Janez Drnovšek, France Arhar, Lev Kreft, Igor Bavčar, Anton Bebler, Ljubo Bavcon, Manca Košir, Vesna Vuk Godina, Miha Brejc, Janez Stanovnik, Miroslav Cerar, Jelko Kacin, Miro Senica, Dragan Isajlovič, Igor Lukšič, Ciril Ribičič, Marta Kos, Stane Dolanc, Andrej Stare, Adi Smolar, Tone Forneci Tof, Franc Zagožen, Slavoj Žižek, Bojan Veselinovič, Toni Gašperič, Tomaž Ertl, Matjaž Hanžek, Drago Jančar, Boris A. Novak, Majda Širca, Uroš Lipovšček, Ivan Zidar, Janez Zemljarič, Danilo Turk, Pavle Gantar, Bojan Kontič, Breda Pečan, Spomenka Hribar, Jožef Školč, Marko Pavliha, Janez Podobnik, Miran Trontelj, Sandi Čolnik, Zoran Thaler, Rina Klinar, Tone Partlič, Mitja Meršol, Katja Boh, Zvone Šeruga, Boris Sovič, Mito Trefalt, Metka Tekavčič, Marcel Štefančič, Milan Kučan, Boris Pahor, Ivo Godnič, Stane Granda, Janez Ribič (nekdanji župan Dupleka) , Tomaž tom Mencinger (nekdanji župan Jesenic), Franc Jurša, Mirko Brulc, Matjaž Zanoškar (nekdanji župan Slovenj Gradca)…

• *Opomba, seznam ni popoln, veliko imen še manjka, skušali jih bomo še pridobiti

Podatki iz arhiva gibanja OPS

P.M.

The post Najbolj brano! Celotni seznam znanih udbašev v Sloveniji! appeared first on e-Maribor.

Boris Sovič te dni medijem razlaga, kako je bila njegova razrešitev z mesta predsednika uprave “politično motivirana”. A bi bilo bolje, da bi najprej pometel pred svojim pragom.

Borisa Soviča je na čelo Elektra Maribor nastavila prav politika

Boris Sovič je bil nekoč mariborski župan iz vrst stranke SD – od takrat smo si ga zapolnili po slabem vodenju mariborske mestne občine, poleg tega pa je večino kariere preživel v raznih podjetjih v državni lasti, bil je tudi poslanec. Je član Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tita Turnška, o čemer smo pisali že nekaj let nazaj – pojavil se je namreč tudi na zloglasnem SD pikniku, kjer sta bila prisotna še politična sodnika Matjaž Štok in Slavko Gazvoda, ki sta se med drugim spravljala na nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je bil sicer tudi Sovičev protikandidat.

desno zgoraj Boris Sovič, slika twitter

No, Sovič pa je pred dnevi potrdil, da so ga razrešili z mesta predsednika uprave Elektro Maribor, začasno ga bo nadomestil prvi nadzornik Jože Hebar. Sovič seveda poudarja, da je šlo za politično razrešitev. Kdo pa je njega nastavil?

Poglejte te rdeče vrage, kako so v bran vzele komunajzeja Soviča. In prav politika je njega postavila na čelo Elektra Maribor!!! pic.twitter.com/KO4azdoY4c

— Gibanje v podporo vladi Janeza Janše (@VPodporo) November 15, 2021

Sovič je bil v času prve vlade Janeza Drnovška državni sekretar za energetiko, leta 2007 po koncu svoje županske kariere pa je postal slovenski veleposlanik v Izraelu, in to na podlagi dogovora zmed Borutom Pahorjem in Janezom Janšo, ki je takrat vodil svojo prvo vlado. Dogovor o Soviču je bil pravzaprav skriti kadrovski del tedanjega popisanega Partnerstva za razvoj med Janševo vlado in Pahorjevimi Socialnimi demokrati, je včeraj spomnil Požareport. Predsednik uprave Elektra Maribor je postal februarja 2012, torej ravno ob izteku odstopljene Pahorjeve vlade ter ob nastopu druge Janševe vlade.

Kako že pravi pregovor? Najprej pometite pred svojim pragom! SOCIALNI DEMOKRATI!

P.M.

The post Razrešeni Sovič (SD), naj najprej pomete pred svojim pragom! appeared first on e-Maribor.

Vidni član Socialnih demokratov in celo nekdanji mariborski župan Boris Sovič, se poslavlja z Elektra Maribor. Nadzorniki Elektra Maribor krivdno razrešili.

Boris Sovič za svoj odstop krivi kar vlado?

Očitno, je za vsako stvar, ki se zgodi v državi, ko levičarjem vzameš korito iz katerega so se neupravičeno mastili dolga leta, kriv Janez Janša?  Tudi pri razrešitvi direktorja Elektra Maribor, Borisa Soviča, vidnega člana SD, ne gre brez neumnih komentarjev. Sovič namreč pravi, da je šlo pri njem za politično razrešitev, a ne pove, da je šlo tudi za politično nastavitev.

A le kdo je postavil Soviča na čelo Elektro, če ne politika. Kot piše Požareport je Boris Sovič leta 2007, po koncu precej klavrne županske kariere, sprva postal slovenski veleposlanik v Izraelu, in to na podlagi dogovora zmed Borutom Pahorjem in Janezom Janšo, ki je takrat vodil svojo prvo vlado. Dogovor o Soviču naj bi bil pravzaprav skriti kadrovski del tedanjega popisanega Partnerstva za razvoj med Janševo vlado in Pahorjevimi Socialnimi demokrati. Predsednik uprave Elektra Maribor pa je postal februarja 2012 (začenši z marcem istega leta), torej ravno ob izteku odstopljene Pahorjeve vlade ter nastopa druge Janševe vlade.

Zato bi bilo prav, da Boris Sovič, ko danes medijem govori o tem, da je bila njegova razrešitev “politično motivirana”, tudi pošteno in prav pove, javno prizna, da je predsednik uprave Elektra Maribor, podobno kot veleposlanik v Izraelu – saj ni bil karierni diplomat, postal na podlagi političnih odločitev. Piše Požareport.

Na kakšen način pa je Sovič postal župan Maribora, pa mogoče kdaj drugič.

P.M.

The post Kako je pred leti vidni član SD, Boris Sovič prišel na čelo Elektra Maribor? appeared first on e-Maribor.

Po neuradnih informacijah Večera je nadzorni svet Elektra Maribora z mesta predsednika uprave Elektra Maribor odpoklical Borisa Soviča.

Boris Sovič ni več direktor Elektra Maribor?

Nekdanji župan Maribora Boris Sovič, vidni član stranke SD, je potem, ko je odpadel z mesta mariborskega župana,  prišel na dobro plačamo direktorsko mesto Elektra Maribor. Očitno so v stranki vedno znali dobro poskrbeti za svoje. Tako so poskrbeli tudi recimo za nekdanjega predsednika SD Maribor, Metoda Dolinška, ki je postal direktor mariborskega Rdečega križa. Sovič se zadnje čase ni veliko strankarsko pojavljal. Nazadnje je bil v družbi “spornih” mariborskih sodnikov in Tanje Fajon na Urbanu.

slika: facebook

Začasno bo kot vršilec dolžnosti mesto predsednika uprave prevzel Jože Hebar, sicer predsednik nadzornega sveta.

P.M.

The post NEURADNO! Nadzorni svet z Elektra Maribor odstavil Borisa Soviča? appeared first on e-Maribor.

Radio Slovenija je poročal, da je Magna Steyr konec prejšnjega tedna dobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata na zahodu Madžarske, v mestu Zalaegerszeg 50 kilometrov od Lendave.

Medtem Delo poroča, da je Magna po neuradnih informacijah pridobila delno gradbeno dovoljenje za pripravljalna dela in da Slovenija za enkrat še vedno ostaja Magnina prva izbira.

Agencija RS za okolje je izdala okoljevarstveno soglasje za izgradnjo Industrijskega obrata Magna Nukleus, ker je v postopku ugotovila, da je nameravani poseg sprejemljiv, v postopku je presojala tudi vplive izgradnje industrijskega obrata – lakirnice – na ljudi, tla, vodo, zrak, hrup, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, človekovo nepremično premoženje in kulturno dediščino. Za nadaljevanje postopka, to je izdaje gradbenega dovoljenja, mora okoljevarstveno soglasje postati pravnomočno. Na odločitev se lahko v 15-dnevnem pritožbenem roku pritožijo stranski udeleženci v postopku, to so okoljevarstvene organizacije, ki so nekatere po poročanju Radia Slovenija že napovedale pritožbo zoper izdano okoljevarstveno soglasje Agencije RS za okolje, kar bi sam postopek podaljšalo za nedoločen čas.

Kanadsko-avstrijski avtomobilski gigant Magna Steyr želi v Sloveniji, v Občini Hoče Slivnica, postaviti obrat – lakirnico – in pričeti s proizvodnjo v jeseni 2018. Že ob izdaji okoljevarstvenega soglasja so napovedali, da so na gradbeno dovoljenje pripravljeni čakati do konca septembra, sicer bodo izbrali plan – B – izgradnjo tovarne na Madžarskem.

V prvi fazi bi v Magni Steyr dobilo zaposlitev okrog 400 delavcev, kar je za Maribor z okolico izjemnega razvojnega pomena. Tega se zavedata tudi dva bivša župana mesta Maribor, prof. dr. Alojz Križman in mag. Boris Sovič, ki sta za Večer zapisala: »Kot človeka, ki sva nekoč imela čast voditi univerzitetno mesto Maribor, se čutiva dolžna opozoriti, da je treba ob okoljskih upoštevati tudi druge potrebe naših ljudi in tega prostora.«

J. L.

The post Ali bo Magna Steyr ostala v Sloveniji? appeared first on e-Maribor.