Britanska vlada je predlagala, da bi tudi po brexitu, po izstopu iz Evropske unije, ohranila carinsko unijo, ki bi ji omogočala prost pretok blaga s članicami EU. Pričakovano so se v Bruslju odzvali hladno.  Koordinator za brexit v Evropskem parlamentu, Guy Verhofstadt, pa je tvitnil, da je predlog »fantazija, kot so fantazija tudi nevidne meje.«

Velika Britanija naj bi carinsko unijo zapustila predvidoma marca 2019 z izstopom iz enotnega evropskega trga.  Vlada v Londonu je predlagala prehodno obdobje po izstopu iz carinske unije. Velika Britanija želi biti še naprej tesno povezana s carinsko unijo, tako da bi imela zagotovljen prost pretok blaga. To je potrdil tudi britanski minister za brexit David Davis, ki vidi to kot eno izmed rešitev. Britanija pa bi se v tem obdobju lahko pogovarjala in dogovarjala z drugimi državami po svetu o trgovinskih povezavah. Po njegovem bi to prehodno obdobje, ki naj bi trajalo približno dve leti podjetjem omogočilo mehek prehod in gotovost v poslovanju.

STA poroča, da se je na predlog Velike Britanije že odzvala Evropska komisija, ki je poudarila, da »zunaj enotnega trga in carinske unije neovirana trgovina ni mogoča.« Evropska komisija je tudi tokrat ponovila svoje stališče, da je treba najprej doseči napredek pri treh ključnih vprašanjih britanskega izstopa iz EU, ki so: pravice državljanov, finančna poravnava in meje na irskem otoku, šele nato se bo mogoče pogajati o prihodnjem odnosu med EU-jem in Veliko Britanijo.

EU in Velika Britanija do sedaj o brexitu nista dosegli še nobenih konkretnih dogovorov. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala konec tega meseca.

J. L.

The post Velika Britanija bi bila hkrati noter in zunaj Evropske unije appeared first on e-Maribor.

Theresa May je razpisala predčasne volitve, da bi potrdila svojo oblast in moč pri pogajanju o izstopu iz EU,  o brexitu. Izida, da bo izgubila večino v parlamentu, ni pričakovala. Ta ji je prinesel več politične negotovosti, kot  jo je imela pred volitvami.  Po preštetih glasovih so konservativci dobili 319 sedežev v parlamentu (za večino bi jih potrebovali 326) , laburisti 261 sedežev, Škotska nacionalna stranka 35, liberalni demokrati 12, Severnoirska demokratska unionistična stranka (DUP) 10 sedežev, 12 sedežev  pa so dobile manjše stranke.

Po obisku pri kraljici Elizabeti II je Theresa May odločena, da bo oblikovala novo vlado in državo odločno vodila skozi brexit, čeprav je izgubila večino na včerajšnjih predčasnih volitvah. V svojem govoru povedala, da država potrebuje stabilnost in da bo konservativna stranka storila vse, da to stabilnost zagotovi. Dodala je, d se lahko zanese na svoje prijatelje iz DUP, s katerimi ima trden odnos, kar ji daje upanje, da bodo lahko skupaj delovali v interesu Velike Britanije. Iz DUP pa so potrdili, da so začeli pogovore za sestavo manjšinske vlade.

Britanci imenujejo »viseči parlament« stanje, ko nobena stranka ne dobi večine v parlamentu. To se je zgodilo nazadnje leta 2010, ko je po razpustitvi parlamenta in predčasnih volitvah prišel na oblast David Cameron, ki je nasledil Jamesa Browna. Vodja najmočnejše stranke, po izidu sedanjih volitev so to konzervativci, dobi prvi priložnost sestaviti vlado z manjšimi strankami. Novo vlado mora Theresa May sestaviti do 13. junija, sicer bo dobil priložnost vodja laburistov Jeremy Corbyn,

Voditelji  EU sporočajo Veliki Britaniji, da so pripravljeni na pogajanja o brexitu in da čakajo na njena dejanja.

The post Velika Britanija ima »viseči parlament« appeared first on e-Maribor.

23.junija 2016 so državljani Velike Britanije na referendumu glasovali za izstop iz Evropske unije. Za izstop je glasovalo 51,9% državljanov ali več kot 17 milijonov.

Ministrskega predsednika Davida Camerona, ki je 13. julija 2016 odstopil s položaja predsednika vlade, je nasledila strankarska kolegica Theresa May. Britanska premierka je zvečer 28. 3. 2017 podpisala pismo o uporabi 50. člena Lizbonske pogodbe, s katerim je Velika Britanija uradno obvestila Evropsko unijo o odločitvi za izstop. Pismo je vlada naslednji dan izročila predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku, s čimer se je začel uradni proces izstopa.

Voditelji držav članic Evropske unije so na vrhu EU-ja o brexitu v Bruslju soglasno in hitro sprejeli politične smernice za pogajanja o izstopu Velike Britanije. Donald Tusk je dejal, da je pripravljen trden in pošten politični mandat za pogajanja. Veliko Britanijo je pozval, da sporoči, kaj namerava narediti z državljani članic Evropske unije po brexitu. Po njegovem EU potrebuje jamstvo glede pravic državljanov EU-ja, ki živijo, delajo in študirajo v Veliki Britaniji, to bo tudi  ena najpomembnejših tem pogajanj med Veliko Britanijo in EU-jem glede brexita.

Evropska komisija bo 3. maja predlagala politične smernice, ki bodo podlaga za podrobna pogajalska izhodišča, ki naj bi jih članice potrdila 22. Maja.  Glavni pogajalec EU-ja Michel Barmier bo s tem dobil mandat za pogajanja, ki naj bi se začela po 8. juniju, britanskih predčasnih volitvah. EU želi čim prej razjasniti vprašanja glede pravic državljanov, finančne poravnave in meje med Veliko Britanijo in Irsko.

Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je pred prihodom na vrh izjavil: “Ne obstaja zastonj kosilo, Britanci morajo to vedeti. Ne želimo si šibke Velike Britanije, a obenem si tudi ne želimo, da bi bila preostala Evropa šibka. London po izstopu iz Unije ne bi smel imeti nobenih ugodnosti v primerjavi z drugimi državami.”

EU želi Evropsko agencijo za zdravila in Evropski bančni organ, ki imata sedež v Veliki Brataniji in sta evropski agenciji, čim prej preseliti v eno izmed ostalih članic. Zanimanje je veliko, saj gre za okoli 900 zaposlenih in njihovih družinskih članov. EU tudi  pričakuje, da bo vsaj del stroškov za selitev krila Velika Britanija, ki je te stroške s svojo odločitvijo o izstopu iz EU tudi povzročila.

The post Brexit appeared first on e-Maribor.