Državni zbor je danes potrdil Simono Drenik Bavdek za novo varuhinjo človekovih pravic, s tem pa odprl eno najbolj kontroverznih poglavij v slovenski politiki zadnjih let. Drenik Bavdek je prejela 62 poslanskih glasov, kar je zadostovalo za dvotretjinsko večino, potrebne za imenovanje na to prestižno funkcijo. A ostaja grenak priokus.

Na papirju je kandidatka videti kot prototip sodobne publicistke in pravne stroke: doktorica pravnih znanosti, docentka za ustavno in mednarodno pravo ter dolgoletna sodelavka institucije varuha človekovih pravic, kjer je delovala kot pomočnica vodje centra za človekove pravice in soustvarjala mednarodne projekte ter publikacije. A v praksi?

nad njenim imenovanjem ne moreta biti tiho ne politika ne javnost — zlasti zaradi afere, ki seže več kot desetletje nazaj. Širši javnosti ni neznana iz ene najbolj odmevnih prisluškovalnih afer slovenske politične zgodovine v povezavi z arbitražnim postopkom med Slovenijo in Hrvaško.

V začetku leta 2015 je prišlo do razkritja, da so hrvaški obveščevalci prisluškovali njenim komunikacijam s slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem, kar je sprožilo mednarodni škandal. V objavljenih prisluhih sta med drugim razpravljala o taktičnih zadevah v arbitražnem postopku — kar je ob visokih pravnih standardih in pravilih tajnosti v takšnih postopkih pomenilo več kot le kršitev protokola.

Posledice tega prisluškovalnega incidenta so bile daljnosežne: Hrvaška je izstopila iz arbitražnega procesa, danes pa spor še vedno vpliva na odnose med državama in na implementacijo odločb arbitražnega sodišča.

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je kasneje preiskovala okoliščine zadeve in v javnem poročilu med drugim izpostavila, da Drenik Bavdek pri komunikaciji ni ravnala skladno z obveznostmi glede tajnih podatkov in varovanja procesnih pravil.

Drenik Bavdek je sklep o svoje vloge v aferi označila za politizacijo, ob tem pa vztrajala, da je delovala v skladu z usmeritvami in pozicijami institucij, ki so jo usposabljale.

Čeprav Nacionalni preiskovalni urad (NPU) ni našel dokazov zlorabe položaja ali nevestnega dela ter je arbitražno sodišče kasneje ocenilo, da njene napake niso ogrozile nadaljnjega dela sodišča, afera ostaja zibelka očitkov in političnih spopadov, ki se vlečejo še danes.

The post Nova varuhinja človekovih pravic, ki je znana po aferi s prisluhi appeared first on e-Maribor.

Včeraj je v državnem zboru kar 7 ur potekala 9. nujna seja komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti glede vzpostavitve novih azilnih domov v občinah Brežice in Središče ob Dravi.  Komisijo je vodil poslanec SDS Jože Tanko.

Toni Jelovica, župan občine Središča ob Dravi, Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, Mirko Cvetko, župan občine sv. Tomaž, Ivan Molan, župan občine Brežice, nekdanji župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, občinska svetnica Središča ob Dravi Mirjana Panič, , ministrstvo za notranje zadeve, Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, generalna policijska uprava, varuh človekovih pravic in državno tožilstvo., urad predsednika RS, Vlada RS. No zadnji trije niso našli časa, da bi prišli.

V peticiji, ki so jo podpisali župani treh občin, so uvodoma zapisali, da se z vloženo peticijo na podlagi sprejetih sklepov občinskih svetov vseh občin pritožujejo zoper sklep, ki ga je na svoji tretji redni seji sprejela vlada. Omenjeni sklep predvideva postavitev azilnega doma na območju bivših mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. V peticiji je po navedbah Tanka podrobno razloženo, zakaj postavitvi azilnega doma v treh občinah nasprotujejo. Jelovica: “S sklepom smo bili seznanjeni po sprejetju sklepov.”

Tu je nekaj najbolj zanimivih razprav

Tako so župani in opozicija, Golobovim povedali, kar jim gre! Z golimi rokami bomo preprečili gradnjo novih azilnih domov pri nas! pic.twitter.com/Gzn0aio6IW

— Portal e-maribor.si – uradni profil (@Embportal) April 13, 2024

Kot je na koncu dejal Mirko Cvetko, župan občine Sveti Tomaž. “Veliko vas je tu mlajših iz vladne garniture. Verjetno se niti ne spominjate leta 1991, kaj vse smo na tem našem območju dali skozi. Niso bili lepi časi, bili so zelo negotovi, težki časi … Sam sem bil mlad fant. In mislim, da bi bilo potrebno prisluhniti takšni občini, kot je Središče ob Dravi, ki je odigrala izredno pomembno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije.”

The post Župani v DZ. Z golimi rokami bomo ustavili gradnjo azilnih domov! Najbolj zanimive izjave. (video) appeared first on e-Maribor.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v Strasbourgu odločilo, da mora Rusija Gruziji plačati odškodnino v višini približno 130 milijonov evrov zaradi “nemoralnih dejanj”, ki so se zgodila po vojni v Južnem Kavkazu pred skoraj 15 leti.

Leta 2021 je sodišče že razsodilo, da je Rusija odgovorna za “nemoralna” dejanja proti gruzijskim državljanom po koncu petdnevne vojne med 8. in 12. avgustom 2008. Gruzija je v tej vojni proti Rusiji izgubila nadzor nad odcepljenima regijama Abhazija in Južna Osetija.

Sodišče je sicer ugotovilo, da Rusija ni odgovorna za kršitve človekovih pravic med petdnevno vojno, vendar so po premirju ruske oblasti prevzele odgovornost za razmere v konfliktni regiji in morajo zagotavljati spoštovanje Evropske konvencije o človekovih pravicah, so tedaj odločili sodniki.

Glede na to, da je ruski predsednik Vladimir Putin že napovedal, da ne bo več priznaval odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, je vprašljivo, ali bo Gruzija kmalu dejansko prejela odškodnino.

Rusija je bila zaradi napada na Ukrajino izključena iz Sveta Evrope in s tem ni več članica Evropske konvencije o človekovih pravicah, za katero skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice. Kljub temu pa je še vedno več tisoč tožb proti Rusiji vloženih pri tem sodišču. Svet Evrope, Konvencija o človekovih pravicah in sodišče za človekove pravice so neodvisni od Evropske unije.

The post ESČP: Rusija obsojena na plačilo milijonske odškodnine appeared first on e-Maribor.

Institucija Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se s poslovanjem zunaj sedeža skuša približati tistim, ki jo potrebujejo. Tako varuh s sodelavci enkarat mesečno obišče določen predel Slovenije in se pogovori z vsemi, ki bi pri uveljavljanju svojih pravic potrebovali pomoč institucije, ki jo vodi. To obliko dela institucija izvaja že vse od začetkov njenega delovanja leta 1995.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Varuh človekovih pravic bo 17. junija v Mariboru znova na voljo občankam in občanom appeared first on e-Maribor.

10. decembra obeležujemo Svetovni dan človekovih pravic. Varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer, je ob tem dnevu pripravila tradicionalni sprejem in v svoji poslanici zapisala, da se dnevno srečuje z zatrjevanji o kršenju pravic posameznikov ali kar družbenih skupin. Mednje sodijo tudi drugačni, ljudje s posebnimi potrebami, ljudje na socialnem obrobju, včasih prezrti in pozabljeni. Veliko pozornosti je bilo namenjenega vprašanju nediskriminatornega obravnavanja, ne glede na osebne okoliščine, letos predstavnikom narodnih skupnosti, živečih v Sloveniji.

Razveseljujejo in hrabrijo jo premiki pri spoštovanju človekovih pravic pri nas. Kljub temu pa je izpostavila žalostne usode ljudi, kako živijo, trpijo, se borijo, pa jih nihče ne opazi, ali vsaj ne dovolj zgodaj: brezposelne, ki službe kljub več sto oddanim vlogam niso dobili zadnjih nekaj let, reveže, ki še vedno morajo prepogosto poteptati dostojanstvo, moledovati, stati v vrsti za oblačila in hrano, otrokom dopovedovati, da so in bodo reveži; bolne, ki morajo spremljati zdrahe našega zdravstva. Izpostavila je tudi naše življenjsko okolje. Prepogosto je v njem letos gorelo in smrdelo, ljudje pa so čakali in čakali, sami in z otroki. Tako kot na mnoge inšpektorje, ki jih je absolutno in daleč premalo.

Napovedala je, da bo Varuh leto 2018 posvetili pravicam starejših. Smo namreč družba starajočih in prav je, da se z vseh vidikov obdela ta tema.

V Mariboru v okviru dneva človekovih pravic Mladinski kulturni center Maribor, Mladinski svet Slovenije in slovenska mladinska delegatka pri Združenih narodih, jutri v ponedeljek, 11. decembra 2017, v Vetrinjskem dvoru, organizira različne aktivnosti v sklopu dogodka Živa knjižnica: Ne sovraži, prisluhni!. Pripravljajo tudi delavnico na temo sovražnega govora in človekovih pravic in okroglo mizo o učinkovitosti različnih metod proti zmanjševanju predsodkov in stereotipov v družbi.

J. L.

The post Dan človekovih pravic appeared first on e-Maribor.