Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je v pogovoru za Pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji odgovarjala na vrsto vprašanj, povezanih s črpanjem evropskih sredstev in o aktualnih vprašanjih evropske politike.

V luči aktualnih dogodkov predstavitve predloga Evropske komisije za okrevanje držav članic Evropske unije po pandemiji je državna sekretarka, mag. Monika Kirbiš Rojs, dejala: “Razveselili smo se tega paketa, ki je korak v pravo smer in nam bo v veliko pomoč pri izhodu iz krize.”

Vlade Republike Slovenije je v prvi fazi za ublažitev krize ob pandemiji namenila okoli 280 milijonov EUR. Določila je prioritetne kratkoročne ukrepe in dolgoročne ukrepe, ki bodo sledili tudi v letu 2021. Kot kratkoročne ukrepe je državna sekretarka izpostavila: “Na področju trga dela je to ohranjanje zaposlenosti, v tistih dejavnostih, kjer je bil upad prihodkov največji, za zagotavljanje sredstev zaradi skrajšanega delovnega časa. S tem želimo pomagati ljudem, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. tistim, ki se jim je iztekla pogodba in so bili zaposleni za določen čas.”

Na področju gospodarstva se nudi podpora delodajalcem za ohranitev dejavnosti in delovnih mest v najbolj ogroženih panogah. Državna sekretarka je nadaljevala: “Pomagati želimo tudi področju gostinstvo in turizma. Preko SID banke s pomočjo finančnih instrumentov pa nudimo tudi pomoč mikro, malim in srednje velikim podjetjem,” je še dodala.

Kot dolgoročen ukrepe Vlade Republike Slovenije pa je državna sekretarka izpostavila investicije v zdravstveno infrastrukturo, saj je ta v Sloveniji precej dotrajana. “Del sredstev nameravamo nameniti za gradnjo oz. nadgradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, Mariboru in nekaterih drugih zdravstvenih enot,” je pojasnila mag. Monika Kirbiš Rojs ter dodatno izpostavila tudi zagon infrastrukturnih projektov na področju okolja in prometa.

V okviru večletnega finančnega okvira 2012-2027 za Slovenijo še vedno ostajajo prioritete zelena infrastruktura (trajnostna mobilnost, železniška infrastruktura, energetika), zdravstvo, raziskave in inovacije, digitalizacija, trg dela in celostni teritorialni pristopi.

“Tukaj stavimo na naše mlade, imamo veliko mladih inteligentnih in nadarjenih ljudi, za katere si ne želimo, da bi nam uhajali v tujino, zato bomo velik del sredstev namenili tudi raziskavam in inovacijam”, je dodala državna sekretarka.

Na vprašanje, ali bo Slovenija del sredstev namenila tudi za nujne potrebe starejših, je državna sekretarka potrdila, da o tem potekajo dogovori z Evropsko komisijo in da je precejšen delež sredstev predviden za dolgotrajno oskrbo starejših in gradnjo dodatnih kapacitet.

Veliko vlogo v prvi vrsti v boju proti pandemiji so odigrale lokalne skupnosti in regionalne oblasti, ki bodo imele zelo pomembno vlogo tudi pri okrevanju gospodarstva in koriščenju sredstev evropske kohezijske politike.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Državna sekretarka o črpanju evropskih sredstev za okrevanje po epidemiji appeared first on e-Maribor.

Zakaj pri nas ostajajo nezgrajene ceste, šole, vrtci?

Slovenija je razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo, vzhodni regiji je namenjenih 1,305 milijarde evrov, zahodu pa 849 milijona evrov. Poleg tega je za obe regiji skupaj namenjenih še dodatnih 914 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada, ki se ne deli med regijama.

Si res želimo vlade, ki ni sposobna poskrbeti za svojo državo in državljane?

Akreditacija sistema za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 je predpogoj, da lahko država članica začne s črpanjem sredstev. Slovenija je ta sistem akreditirala šele leta 2016, kar priča o tem, kako slabo smo pripravljeni.

Evropska sredstva so za državo izjemnega pomena, s črpanjem teh bi Slovenija lahko ohranila status neto prejemnice iz evropskega proračuna, kar bi pomenilo, da v evropsko blagajno vplačamo manj sredstev, kot jih prejmemo. A vse kaže, da Vlada Republike Slovenije te priložnosti ne bo izkoristila, saj smo do danes počrpali le 18 % vseh evropskih sredstev, ki so nam na voljo. Prav ta sredstva bi omogočila obnovo cest, izgradnjo vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, nove šole in vrtce, več športnih površin, pa tudi izgradnjo domov za ostarele, s čimer bi poskrbeli za oskrbo najstarejših in sprostili nastanitve v domovih, ki danes dosegajo cene, katerim večina upokojencev ni kos.

vir: SDS

SIFA

The post Ali je to možno? Vlada RS je od leta 2014 do 2019 iz Evrope počrpala le 18% evropskih sredstev appeared first on e-Maribor.