Danes goduje eden najbolj priljubljenih svetnikov – Miklavž ali sveti Nikolaj. Poznan je po svoji dobrodelnosti, na predvečer goda pa je s svojim spremstvom že obiskal mnoge kraje po državi in razveseljeval najmlajše. 

Miklavž, prvi izmed treh decembrskih mož, ostaja ena najlepših in najbolj pristnih slovenskih prazničnih tradicij. Vsako leto v začetku decembra oživi duh dobrodelnosti, topline in ljubeče pozornosti do otrok, ki s svetlikajočimi očmi pričakujejo prihod skromnih daril. Miklavževanje je pri nas posebnost – tradicija, ki se je ohranila skozi stoletja in še danes predstavlja pomemben del slovenske kulture.

Pri nas Miklavž goduje 6. decembra, najživahnejše dogajanje pa se odvija že večer prej, 5. decembra. Otroci nastavijo očiščene škornje ali krožnike na okensko polico, Miklavž pa jim kot nagrado za pridnost prinese skromna darila: jabolka, orehe, suho sadje, medenjake ali kakšno manjšo igračko. Gre za darila, ki poudarjajo skromnost in pomen drobnih pozornosti, ne pretiranega obdarovanja. Miklavža običajno spremljajo angelčki, ki predstavljajo dobroto, in parkeljni, ki veljajo za njegova divja, navihana spremljevalca. Parkeljni v slovenski tradiciji opozarjajo na mejo med dobrim in porednim ter dajajo prazniku poseben, hudomušen značaj.

Čeprav so decembrski prazniki vse bolj povezani z masovnim potrošništvom, Miklavž ostaja podoba skromnosti. Njegova darila so simbolična, namenjena predvsem temu, da otrokom sporočijo pomen pridnosti, spoštovanja in dobrega srca. Miklavževanje je zato mnogo več kot prejem daril – je priložnost za družinsko druženje, prenašanje tradicije in ustvarjanje toplih skupnih spominov.

Želimo vam lep praznik Svetega Miklavža.

The post Danes goduje Miklavž. Vam je kaj prinesel? appeared first on e-Maribor.

Božič, praznik veselja, ljubezni in družinske topline, ima globoko zakoreninjene tradicije po vsem svetu. Raznolikost običajev, ki so se oblikovali skozi stoletja, priča o bogati dediščini, ki združuje ljudi ne glede na njihovo vero, jezik ali kulturo.

Jaslice

Eden najpomembnejših simbolov božiča so jaslice, ki predstavljajo rojstvo Jezusa Kristusa. Ta tradicija sega v 13. stoletje v Italijo, kjer jih je postavil sveti Frančišek Asiški. Od tam se je običaj razširil po vsej Evropi in nato po svetu.

Božično drevo

Običaj postavljanja božičnega drevesa sega v 16. stoletje v Nemčijo. Prvotno so ljudje okraševali drevesa z jabolki, sladkarijami in papirnatimi okraski. Skozi stoletja so se tradicije spreminjale, in danes so božična drevesa okrašena s pisanimi kroglicami, lučkami in drugimi dekoracijami.

Božični piškoti

Izdelovanje božičnih piškotov ima korenine v srednjeveški Evropi. Sprva so jih pekli v samostanih, nato pa so postali priljubljeni med družinami. Oblikovanje piškotov s tradicionalnimi božičnimi simboli, kot so zvezde, jelke in zvončki, je postalo del praznične kulinarike.

Božična darila

Običaj obdarovanja ima različne korenine. Nekateri ga povezujejo s tremi modreci, ki so prinesli darove Jezusu ob rojstvu. V srednjem veku so ljudje obdarovali reveže, da bi prinesli svetlobo in toplino v njihova življenja. Ta tradicija je postala bolj razširjena z razvojem trgovine in spreminjanjem družbenih norm.

Božično petje

Petje božičnih pesmi ima globoke korenine v krščanski cerkveni glasbi. Vendar pa so se s časom razvile tudi ljudske božične pesmi, ki so postale nepogrešljiv del praznovanja. Skupinsko petje in obiskovanje cerkvenih božičnih koncertov so postali sestavni del prazničnih prireditev.

Zgodovina

Božič ima dolgo in bogato zgodovino, ki sega v antiko ter vključuje verske, kulturne in socialne vidike. Tukaj je kratek pregled zgodovine božiča:

Antične korenine: Prvotni korenini božiča segata v predkrščanske čase. V mnogih kulturah so ljudje praznovali zimske obratnice in obrat leta s posebnimi obredi, ki so poudarjali upanje in ponovno rojstvo narave. Rimljani so na primer praznovali Saturnalijo, starorimski festival, ki je trajal sedem dni in vključeval različne običaje ter darila.

Verski Vidik: S prihodom krščanstva je bil božič prilagojen in vključen v krščanske obrede. Praznovanje rojstva Jezusa Kristusa je postalo osrednji del krščanske liturgije. Datum 25. december je bil izbran, verjetno zaradi prilagajanja obstoječim poganskim praznovanjem in sončnim obredom.

Srednji Vek in Renesansa: V srednjem veku so se običaji okrog božiča še bolj razvijali. Jaslice so postale priljubljena umetniška upodobitev božične zgodbe. V tem času so se začele oblikovati tudi številne ljudske pesmi in pesnitve, povezane z božičem.

Reformacija in Modernizacija: V času reformacije so nekateri protestantski voditelji nasprotovali nekaterim katoliškim običajem, vključno s praznovanjem božiča. Kljub temu so se številni božični običaji ohranili in razvijali v različnih delih Evrope. V 17. in 18. stoletju so se v Angliji razvile številne tradicije, vključno z božičnimi drevesi in božičnimi kartami.

Vpliv Victorijanske Dobe: V 19. stoletju je angleška kraljica Viktorija in njen mož princ Albert znatno vplivala na popularizacijo božičnih običajev. Ilustracija kraljičine družine, ki praznuje božič, je okrepila podobo božiča kot družinskega praznika. Victorijansko obdobje je prineslo tudi širjenje božičnih kart in oblačil, ki jih povezujemo s tradicionalnim videzom Božička.

20. Stoletje in Globalizacija: V 20. stoletju so se božični običaji razširili po vsem svetu. Ameriška kultura, s svojimi filmi, pesmimi in trgovskimi praksami, je močno vplivala na globalno dojemanje božiča. Trgovski vidik božiča se je še okrepil, pri čemer je postalo obdarovanje pomemben del praznovanja.

Božič je čaroben čas, ki prebudi iskrice radosti in topline v srcih ljudi po vsem svetu. To je obdobje, ko se družine zbližajo, prijatelji se srečajo in skupnosti zasijejo v praznični svetlobi. V tej sezoni ne gre samo za izmenjavo daril, temveč tudi za izkazovanje ljubezni in skrbi do tistih, ki so nam najbližji.

Božični večeri so napolnjeni z vonjem po pečenih piškotih, cimetu in smrekovju, ki ustvarjajo nepozabno vzdušje. Okrašena božična drevesa krasijo domove, medtem ko se zvonovi in melodije božičnih pesmi razlegajo po mestnih trgih. Jaslice, ki prikazujejo sveto družino, pa nas spomnijo na preprosto lepoto in čudež rojstva.

Božič ima moč združevanja, ne glede na veroizpoved ali kulturo. V tem času ljudje presegajo razlike in si izkazujejo prijaznost ter dobroto. Bodisi skozi tradicionalne obrede, družinska srečanja ali preprosto izmenjavo voščil, božič simbolizira upanje, mir in ljubezen – vrednote, ki so v današnjem svetu še posebej pomembne.

Danes božič praznujejo ljudje po vsem svetu, ne glede na njihovo versko prepričanje, kot čas veselja, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Tradicije se še naprej razvijajo, pri čemer vsaka kultura in družina prispeva k edinstvenemu dojemanju tega praznika.

The post Božične Tradicije: Sledi Času in Kulturi appeared first on e-Maribor.

Zagotovo se spominjate Krisa. Navihanega fantiča, kateremu je vsa Slovenija omogočila, da je odšel na zdravljenje v ZDA in uspešno okreval.

Kris je končno lahko praznoval tretji rojstni dan

Zagotovo se spomniš akcije za malega Krisa, ki se je rodil s spinalno mišično atrofijo, in v kateri je Slovenija pod vodstvom društva Palčica Pomagalčica leta 2019 za nakup zdravila zbrala kar 3,4 milijona evrov. Kris se je z družinico tedaj odpravil v združene države Amerike, in tam na kliniki UCLA v Los Angelesu tudi uspešno prestajal zdravljenje, nato pa so se lani marca zaradi koronavirusa predčasno vrnili v Slovenijo. 

Kris je sedaj (skoraj) že normalen fantič in rad počenja to, kar vsi drugi vrstniki. Predvsem pa se rad igra. In praznoval je (z zamudo) tudi tretji rojstni dan. “Danes praznujem, ker med korono nisem smel! Ciao, sem dobro, dobil sem polno daril, samo sem že malo utrujen, ker me vsi cartajo,” je zapisal.

Mali Kris na konju, slika facebook

The post Poglejte kako postaven fant je junak Kris. Tudi jahal je na poniju appeared first on e-Maribor.

Mestna občina Maribor (MOM) je javno objavila povabilo k predstavitvi idejnih rešitev protokolarnih in priložnostnih daril za leto 2018. Darila MOM potrebuje za izvajanje svojih protokolarnih aktivnosti. Cilj povabila MOM je pridobiti nabor izvirnih, vsebinsko in oblikovno domišljenih daril različnih cenovnih razredov, ki bodo odražala znamenitosti, kulturno dediščino, dosežke ter etnološke in kulinarične značilnosti občine in imela kot taka izrazit promocijski učinek.

MOM bo izbrala izključno darila, ki predstavljajo Maribor ter poudarjajo:

– največje znamenitosti: zgodovinske (Maribor – mesto vina in trte), arheološke (Maribor – srednjeveško mesto), arhitekturne (Glavni trg, rotovž, stolna cerkev, grad, Sodni, Vodni  in Židovski stolp, Lent, Minoritski samostan,… ), naravne (reka Drava, Piramida, Mariborski otok, Mestni park, Pohorje,… ), kulturne (prestolnica kulture, narodno gledališče, festivalsko mesto), umetniške, športne (Ljudski vrt),…

– slovite mariborske osebnosti in njihove dosežke: General Rudolf Maister, Čevljarček, mariborski slikarji, pesniki, pisatelji, skladatelji, plesalci in drugi kulturniki, ustvarjalci, športniki..

– štajerske kulinarične in etnološke značilnosti: hrana, pijača, jedi, recepti, zelišča, dišave …

Darila, protokolarna darila najvišjega ranga (v vrednosti do 40 evrov), srednjega ranga (v vrednosti do 30 evrov), in darila manjše vrednosti (v vrednosti do 20 evrov) morajo biti unikatna (izdelana izključno za naročnika – t. j. MO Maribor); lahka, po možnosti nelomljiva ali z ustrezno zaščitno embalažo in ne prevelika. Obvezna elementa, ki jih mora vsebovati darilo sta: zgodba, vsa darila morajo vključevati opis zgodbe darila v slovenskem in angleškem jeziku, kaj darilo ponazarja, kako je povezano z Mariborom, simbolika in sporočilo darila ter logotip, vsa protokolarna darila, če je možno pa tudi priložnostna in darila zanemarljive vrednosti, morajo biti opremljena z logotipom MO Maribor.

Ob tem poudarjajo tudi uporabno vrednost darila.

Svoje ponudbe lahko pošljete najpozneje do srede, 31. 01. 2018, na naslov:  protokol@maribor.si.

J. L.

The post Protokolarna darila Mestne občina Maribor v letu 2018 appeared first on e-Maribor.

Začel se je december in z njim adventni čas, čas obiska treh dobrih mož, čas prazničnih nakupov, okraševanja, praznovanja in druženja. Najbolj praznični in vesel mesec v letu, kar se pozna tudi pri nakupovanju stvari, dobrot in daril za najbližje.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije nas v decembru zajame poleg prazničnega vzdušja tudi nakupovalna mrzlica. V decembru namreč zapravimo v trgovinah več kot v kateremkoli drugem mesecu. V decembru 2016 je bila prodaja v trgovini na drobno za 17,3 % višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu. Hkrati pa decembrska prodaja v trgovini na drobno od leta 2012 vztrajno narašča.

V tem času se najbolj poveča prodaja elektronskih in gospodinjskih naprav, čedalje raje kupujemo kozmetiko in celo pohištvo, medtem ko prodaja knjig in časopisov v zadnjih letih upada. V decembru 2016 je bila vrednost prodaje v trgovinah z elektronskimi in gospodinjskimi napravami za 47,2 % višja od povprečne mesečne prodaje v tem letu, v trgovinah s kozmetičnimi in medicinskimi izdelki je bila višja za 23,0 %, v trgovinah z oblačili in obutvijo za 20,3 % in v trgovinah z živili za 18,0 %.

Še vedno pa v Sloveniji zapravimo manj kot v drugih evropskih državah. Manj so za neživila zapravili le na Hrvaškem in Luksemburgu. Nekoliko več smo v Sloveniji v primerjavi s preostalimi evropskimi državami zapravili za živila, in sicer za 18 %, in se s tem uvrstili 9 mest za vodilnimi Francozi.

V prazničnih decembrskih dnevih pred novim letom se povečajo naši izdatki tudi zaradi obiskov v gostinskih obratih; toliko kot v decembru ne zapravimo tam v nobenem drugem mesecu. V decembru se poveča tudi obisk praznično okrašenih mestnih središč. Še posebno privlačna je v tem času Ljubljana.

M. T.

The post Decembrsko praznično nakupovanje appeared first on e-Maribor.