Vsako leto 15. avgusta kristjani po svetu, še posebej katoličani, obeležujemo praznik Marijinega vnebovzetja, enega največjih in najstarejših praznikov posvečenih Devici Mariji. .

Praznik ima na sploh globok teološki pomen – izraža vero, da je Marija zaradi svoje brezgrešnosti in vloge v odrešenjskem načrtu deležna Božje milosti na poseben način. Gre tudi za praznik upanja, saj vernike spominja na obljubo večnega življenja. V Sloveniji ima ta praznik poseben pomen in dolgo tradicijo. Slovenci smo od nekdaj močno povezani z marijansko pobožnostjo, kar potrjuje tudi veliko število cerkva, kapel in božjepotnih svetišč, posvečenih Mariji – od Brezij, Ptujske Gore, Turnišča, Svete Gore pri Novi Gorici, do številnih manjših romarskih krajev.

Romarji na Ptujski gori

Na Veliki šmaren, kot praznik imenuje ljudsko izročilo, se verniki zberejo pri mašah in procesijah, pogosto pa se udeležijo tudi romanj v večja svetišča. Za mnoge družine je to tudi dan, ko se srečajo sorodniki, obiščejo grobove prednikov in se skupaj udeležijo prazničnih dogodkov.

Poleg verske dimenzije ima praznik tudi bogato kulturno noto. Na ta dan so se v preteklosti po slovenskih vaseh odvijali sejmi, blagoslovi zelišč in poljščin, saj je praznik sredi žetve. Ljudje so verjeli, da blagoslovljena zelišča varujejo dom in polja pred nesrečo. Marijino vnebovzetje ostaja v sodobnem času dan, ki združuje vero, tradicijo in slovensko kulturno dediščino. Poleg verskega pomena je to tudi priložnost za razmislek o družinskih vrednotah, povezanosti skupnosti in ohranjanju običajev, ki so nas oblikovali skozi stoletja.

Tudi v Mariboru in okolici je nekaj Marijinih cerkev. Bazilika Marije – Matere usmiljenja, Romarska cerkev Marije na Gorci, Cerkev v Malečniku, Cerkev v Pekrah, Cerkev v Jareninskem Dolu.

Bazilike Marije, Matere usmiljenja v Mariboru

Praznik 15. avgust tako ni le cerkveni praznik, temveč tudi dan, ko se Slovenci spomnimo svojih korenin, utrjujemo vezi med generacijami in prenašamo bogato duhovno in kulturno dediščino na prihodnje rodove.

V Krščanskem forumu SDS, so zapisali, da nas praznovanje velikega Šmarna, spominja, da vera in vrednote niso le besede, temveč dejanja. Spodbuja nas, da se v vsakdanjem življenju trudimo za dobro, za poštenost, za spoštovanje drug drugega za odgovornost do družine, lokalne skupnosti in domovine.

LEPO IN MIRNO PRAZNOVANJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA VAM ŽELIMO TUDI S PORTALA E-MARIBOR

The post Praznujemo pomemben krščanski praznik – Marijino vnebovzetje appeared first on e-Maribor.

Ob današnjem državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra je na spletu zaokrožila pobuda, da bi moral biti tudi 23. november.

»2. januar in 2. maj sta državna praznika in dela prosta dneva. Dan Rudolfa Maistra ni dela prost dan. Je alkoholni maček več vreden kot Maribor in Štajerska?« se je na twitterju vprašal Aleksander Hribovšek, predsednik Društva Heraldica Slovenica in avtor spletnega portala o heraldiki in veksilologiji.

Hojs mu je odgovoril, da bi 2. januar morali zamenjati s 6. januarjem, k je sicer pomemben krščanski praznik Treh kraljev. Po njegovem mnenju pa bi bilo smiselno namesto 2. maja za dela prost dan uvesti prav 23. november, dan Rudolfa Maistra. 

2.januar bi moral zamenjati 6.januar (trije kralji )/ , 2 maj pa 23.november /Maister/. V naslednjo koalicijisko bi bilo to smiselno uvrstiti.

— Aleš Hojs (@aleshojs) November 22, 2021

Se s tem strinjate tudi vi? Glasujte!

[color-box color=”yellow”] [poll id=”89″][/color-box]

The post Anketa! Se strinjate da bi praznovali dan Rudolfa Maistra, kot dela prosti dan? appeared first on e-Maribor.

Danes poznamo Božič, kot enega najlepših verskih praznikov. Praznuje ga več kot 80% ljudi, verujočih in neverujočih. A včasih pri nas ni bilo tako.

Komunisti so Božič prepovedali

Komunisti so Božič v času njihove diktature in nadvlade preprosto prepovedali, pa čeprav so ga praznovali skorajda po vsem svetu. Ljudje so na skrivaj odšli v Avstrijo gledati božično okrašeno mesto, jaslice in si skrivoma kupovali darila. 24. in 25. decembra je bilo v Sloveniji žalostno. Komunisti so Božič do konca odpravili. Na božični dan se je vršil v šoli pouk, vsi uradi so bili odprti, tovarne so delale in delavcem so grozili z odpustom, če nebi prišli na delo. Leta 1953 je bila prepovedana tudi prodaja božičnih dreves. Prodajalke, ki so božična drevesa prodajala so bile kaznovane. prav tako za praznike ni bilo mogoče dobiti nikjer bele moke, zadržane so bile vse pošiljke iz tujine, ki so vsebovale hrane, da si ljudje ob božiču niso smeli, ali mogli privoščiti kaj boljšega.

Evo Jugoslavijo!. Tukaj se vidi, kakšen Božič nam levičarji spet želijo naredili!! Hijene pokvarjene levičarske se trudijo uničit Slovenski narod na vse pretege. Vendar jim tega ne bomo dopustili. Vsiljujejo nam očeta in mater naroda, katera sta dobesedno sovražila SLO. DOVOLJ!! pic.twitter.com/2JHl5h0iC4

— adijostevi/PodpiraVlado!!!! (@adijostevi) December 24, 2020

Božič praznik šele leta 1989

Prejšnji politični režim verovanju in verski simboliki pri nas ni bil naklonjen. Pri tem je šel tako daleč, da je leta 1952 božič črtal s seznama praznikov, kar je med verujočimi povzročilo veliko vznemirjenje, glasno protestirati pa si zaradi zagroženih represivnih ukrepov niso upali. Razmere so se počasi začele odtajati šele v drugi polovici osemdesetih let. Vso takratno jugoslovansko in ne le slovensko javnost je s svojim voščilom na božični večer leta 1986 osupnil takratni predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (SZDL) Jože Smole, ki se ga je zaradi tega oprijel vzdevek Božiček. Isti večer se je prek radijskih valov osrednje slovenske radijske postaje s svojo božično poslanico vernikov in drugih državljanov dotaknil tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Božič so kot dela prost praznik v Sloveniji znova uvedli leta 1989, piše Dnevnik!

PM

The post Božič je bil prepovedan praznik. Poglejte si zapis z leta 1953! appeared first on e-Maribor.