Imamo v Sloveniji sploh še novinarje? No vsaj pri nekoč branem časopisu Delo, bi si lahko omislili profesionalne novinarje, ki ne podlegajo levičarskim neumnostim. Tak je primer “novinarke” Mojce Pišek, ki je zapisala, da so osamosvojitelji naše države le pozirali z orožjem.

Spomnimo. Vojna za samostojno Slovenijo, znana tudi kot desetdnevna vojna, je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991, potem ko je Slovenija 25. junija razglasila neodvisnost. Jugoslovanska ljudska armada (JLA) je skušala z vojaško silo prevzeti nadzor nad mejnimi prehodi, letališči in drugimi pomembnimi objekti.

Najhujši spopadi so potekali na več območjih po Sloveniji, med drugim pri Holmcu, Medvedjeku, Trzinu, Gornji Radgoni, na Brniku, v Šentilju, pri Karavanškem predoru, Rožni Dolini in Ormožu. Posebej odmevni so bili napadi JLA na letališče Brnik ter raketiranje in bombardiranje nekaterih civilnih objektov in komunikacijskih oddajnikov.

V vojni je življenje izgubilo 19 pripadnikov slovenske strani, med njimi vojaki Teritorialne obrambe in policisti. Umrli so pri obrambi države, med spopadi z enotami JLA ali med opravljanjem svojih nalog. Nehote je umrlo tudi 12 tujih državljanov, večinoma voznikov tovornjakov in novinarjev, ki so se znašli na območjih spopadov.

35 let po slovenski osamosvojitvi, pa v Delu,  novinarka Mojca Pišek zapiše besede, ki dodajo le sol na rano vseh tistih 19 padlih ljudi za samostojno Slovenijo in njihovih družin. Tako je zapisala: “Oblast in resnico v Sloveniji si lastijo osamosvojitelji, ki so 10 dni nosili uniforme in pozirali z orožjem na ledjih.“

ZAHTEVAMO IZGON IZ DRŽAVE
za novinarko MOJCO PIŠEK,
zaradi njenega sovražnega odnosa
-do 19 padlih slovenskih državljanov,
-do skupine ljudi, ki je organizirala in
vodila odpor proti okupatorju JLA,
-do vojakov in policistov, ki so
izpostavili svoja življenja za… pic.twitter.com/aRme6JgMBa

— Martin Zver (@zver_martin) July 19, 2026

Novinarka, ki je bila v času slovenske osamosvojitve stara le 6 let, se verjetno ne spominja vojne za Slovenijo. Ne spominja se tankov JLA, ki so odšli na ulice, niti ne raketiranje avionov. A kot novinarka bi morala poznati vsaj dejstva vojne za Slovenijo. No mogoče pa so med tem Piškovi možgane sprali v kakšni “Kumrovški” šoli?

Tu pa prilagamo seznam vseh tistih, ki so padli v boju za samostojno Slovenijo: Marijan Dobelšek, Željko Ernoić, Robert Hvalc, Stanislav Strašek, Franc Šoster, Bojan Štumberger, Edvard Peperko, Anton Žnider, Jožef Šimčik, Milan Orožen, Alojz Mavrič, Dejan Bizjak, Robert Pirih, Milan Mravljak, Branko Kocjan, Franc Vinter, Slavko Molan in Simona Kukec. Ti niso pozirali z orožjem, niso se z njim so slikali. Za državo Slovenijo so dali življenje. 

Sram naj bo novinarko, ki je zapisala tako nedostojne in žaljive besede o ljudeh, ki so sodelovali pri osamosvojitvi Slovenije. Njen nedostojni zapis odpira resno vprašanje, ali je mogoče takšno ravnanje sploh še uskladiti z novinarsko etiko in odgovornostjo, ki jo ta poklic zahteva?

The post Norost leve novinarke Mojce Pišek. Zanjo so osamosvojitelji le pozerji z orožjem? appeared first on e-Maribor.

Za predsednika vlade Janeza Janšo se ve, da je zelo delovni človek, ki ne more biti pri miru. Tudi okoli hiše v Šentilju pri Velenju je vedno kaj za postoriti. In to najraje dela s svojima sinovoma, Črtomirjem in Jakobom.

Poletni meseci so za številne čas, ko lahko nekoliko umirijo tempo in več časa namenijo družini. Nič drugače ni pri Janez Janša, ki proste poletne dni, kolikor mu to dopuščajo obveznosti, najraje preživlja v krogu svojih najbližjih. Njegova sin in hči iz prvega zakona sta že odrasla in živita svojo življenjsko pot, zato predsednik vlade danes veliko prostega časa nameni mlajšima sinovoma, Črtomirju in Jakobu.

Na družbenih omrežjih je Janez Janša objavil fotografije, na katerih skupaj s sinovoma kosi travo in opravlja vsakdanja opravila na domačem posestvu. Ob fotografijah je zapisal preprost, a pomenljiv stavek: »Šolske počitnice kot nekoč …«

Objava je med njegovimi sledilci sprožila številne odzive. Mnogi so izpostavili, da fotografije prikazujejo sproščene družinske trenutke in vrednote, kot so medsebojna povezanost, delovne navade ter skupno preživljanje prostega časa. Poletne počitnice so za številne družine priložnost za odmik od vsakodnevnega ritma, Janševa objava pa kaže, da tudi predsednik vlade čas brez uradnih obveznosti rad izkoristi za preprosta opravila in druženje z družino.

Nekdanji predsednik vlade se trenutno namaka na morčku. Sedanji pa pridno dela doma, okoli hiše.
Kdo ima torej delovne navade? pic.twitter.com/tumvD4mNrx

— Spletni portal e-maribor.si (@Embportal) July 5, 2026

The post Janša pokazal kako s sinovoma preživlja počitnice. appeared first on e-Maribor.

Delo in Slovenske novice ne morejo iz svoje kože. Ob nedavni poroki vplivnice in članice SDS Zale Klopčič in Tima Rauterja, so zapisali nagnusno laž, ne da bi prej preverili verodostojnost.

V članku so se ukvarjali s tem, kdo je Zalo Klopčič pripeljal pred oltar in v napačno zapisali, da je spletno vplivnico, politično komentatorko in predsednico društva Nova smer, ter članico SDS Zalo Klopčič, na poroki k oltarju pospremil Franc Klopčič, nekdanji župnik v Preski pri Medvodah, ki naj bi bil povezan z pedofilijo.

Na vse skupaj se je odzvala Klopčičeva, ki trenutno uživa na medenih tednih. Tako je zapisala: “Ne morem verjeti, kaj berem na medenih tednih. V Delu in Slovenskih novicah pišejo, da je moj oče Boris nek sporen duhovnik, ki mu očitajo spolne napade. KAJ TAKEGA PA ŠE NE. Resno razmišljam o tožbi, ker tole je pa čez vsako mejo. Kakšne laži! Da vas si sram! In to je na Delu zdajle glavna novica!”

Ne morem verjet, kaj berem na medenih tednih. V @Delo in @SlovenskeNovice pišejo, da je moj oče Boris (na sliki) nek sporen duhovnik, ki mu očitajo spolne napade. KAJ TAKEGA PA ŠE NE. Resno razmišljam o tožbi, ker tole je pa čez vsako mejo. Kakšne laži! Da vas si sram!
In to je… pic.twitter.com/QkXdzTW0Nx

— Zala Klopčič (@zalaklopcic) June 15, 2026

Levičarski mediji očitno ne vidijo zadržkov pri tem, da nekoga očrnijo, širijo neresnice ali mu pripisujejo dejanja in izjave drugih ljudi. V času, ko bi morali biti resnica, preverjanje dejstev in odgovorno novinarstvo temelj medijskega poročanja, so takšne napake oziroma zavajanja še toliko bolj problematična. Zato ni presenetljivo, da Zala Klopčič razmišlja tudi o pravnih korakih. 

Na sliki (spodaj) torej ni noben duhovnik, ampak oče Zale Klopčič, Boris. Sam ni bil nikoli obtožen za kakršne koli spolne napade na kogarkoli.

Med tem, ko to poročamo, so na Slovenskih novicah že umaknili sporni članek in se posuli s pepelom!

The post Na Delu in Slovenskih novicah z lažnivim člankom nad Zalo Klopčič! Sama razmišlja o tožbi! appeared first on e-Maribor.

Tistim, ki so jih polna usta delavskih pravic, kateri dodajajo višje davke, vedno več prispevkov in revščino – Levici, je tudi tokrat zaprl usta poslanec nove Slovenije, Aleksander Reberšek.

V državnem zboru je znova prišlo do ostrega besednega obračuna med predstavniki opozicije in stranke Levica. Tokrat je bil v središču razprave poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je poslanki Levice Nataši Sukič očital, da govori o delu in gospodarstvu, čeprav nima nobenih izkušenj z delom v proizvodnji.

Reberšek je v razpravi poudaril, da »denar ne raste na drevesu«, temveč ga ustvarjajo delavci in podjetja, ki vsakodnevno skrbijo za delovanje gospodarstva. Ob tem je Sukičevi očital, da nikoli ni delala v proizvodnji, temveč je bila med drugim povezana z Radiem Študent, kjer je sodelovala pri oddaji oziroma uredništvu Lezbomanija.

Po besedah poslanca NSi Levica pogosto govori o pravicah, višjih davkih in večji vlogi države, pri tem pa po njegovem zanemarja realnost gospodarstva in težave podjetnikov. Dodal je, da država lahko deli le toliko, kolikor se prej ustvari.

Denar ne raste na drevesu. Razen, če si urednica Lezbomanije na Radio Študent. pic.twitter.com/V82FY5PNqi

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) May 11, 2026

The post Reberšek Sukičevi: “Denar ne raste na drevesu. Razen če si urednica Lezbomanije” appeared first on e-Maribor.

Bliža se kampanja za parlamentarne volitve, čeprav Svoboda in Levica z jumbo plakati že lažeta ljudem o vsem mogočem in se hvalita, pa se Vladimir Prebilič, predsednik stranke Prerod pripravlja na volitve.

Vladimir Prebilič je evropski poslanec. To je funkcija, ki ni ne častna ne simbolna, temveč zahteva polno prisotnost, resno delo in nenehno sodelovanje v Bruslju in Strasbourgu. Prav zato se ob njegovi novi politični ambiciji odpira povsem legitimno vprašanje: kako bo prvak novoustanovljene stranke Prerod v prihodnjem mesecu in pol usklajeval obveznosti v Evropskem parlamentu s kampanjo pred marčevskimi volitvami v Sloveniji?

Evropski poslanec ne predstavlja zgolj sebe ali svoje stranke, temveč interese države in njenih državljanov. Seje, odbori, usklajevanja, glasovanja in politična pogajanja potekajo praktično neprekinjeno. Vsaka odsotnost pomeni manj vpliva, manj zastopanja in v končni fazi slabši položaj države, iz katere poslanec prihaja.

Hkrati pa je predvolilna kampanja ena najbolj intenzivnih političnih dejavnosti. Terja stalno prisotnost na terenu, soočenja, nastope v medijih, srečanja z volivci in notranjo organizacijo stranke. Težko je verjeti, da je mogoče oboje opravljati stoodstotno, brez da eno trpi na račun drugega.

Kodeks Evropskega poslanca izrecno ne prepoveduje sodelovanja v nacionalnih volitvah, pa mora poslanec – kot splošno pravilo – zagotoviti, da: ne pride do prepletanja nalog evropskega poslanca z nacionalno kampanjo, da sredstva Evropskega parlamenta (npr. asistenti, pisarna, proračun) niso porabljena nenamensko (v tem primeru za nacionalno kampanjo) ter da jasno ločuje čas in vire med parlamentarnim delom in politično dejavnostjo doma. Piše 24ur.

Vprašanje torej ni osebno, temveč politično in odgovornostno. Bo Prebilič v času kampanje dejansko opravljal delo evropskega poslanca z enako zavzetostjo kot doslej? Ali pa bo Evropski parlament v tem obdobju zgolj postranska obveznost, medtem ko bo fokus usmerjen izključno v domačo politično areno?

Volivci imajo pravico vedeti, komu je v resnici namenjena pozornost njihovega izvoljenega predstavnika. Če je Bruselj odskočna deska za domačo politiko, je to pošteno povedati jasno. Če pa želi Prebilič trditi, da zmore oboje, potem bo moral to dokazati z dejstvi, ne zgolj z besedami.

V času, ko se politika sooča s krizo zaupanja, je transparentnost ključna. Dvojne vloge so lahko legitimne, a le, če so opravljene odgovorno. V nasprotnem primeru pa se postavlja vprašanje, ali funkcija evropskega poslanca postaja le še ena stopnička v osebni politični karieri — na račun tistih, ki so mu mandat zaupali.

The post Kljub plači evropskega poslanca, Prebilič dela predvsem na domačih volitvah. Mandata še ni vrnil. appeared first on e-Maribor.

Pred tremi leti je 30-letnik doživel hudo delovno nesrečo. Med delom je padel kar osem metrov globoko in se huje poškodoval. Dolgo se je zdravil. Danes  pa hodi z opornico in berglo, gibljivost zapestij pa ostaja omejena. A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravijo, da lahko dela.

V V zdravstveni dokumentaciji 30-letnika je zapisana stoodstotna telesna okvara, je dejal za oddajo 24ur. Kljub temu pa je bil po treh letih bolniškega staleža ocenjen kot sposobnega za delo, vendar na drugem delovnem mestu.  Takšna presoja je pomenila zaključek bolniškega staleža, ki mu ga je na podlagi odločbe zaključil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

30-letnik ima v dokumentaciji navedeno omejeno gibanje zapestja in nefunkcionalna desna stran telesa. Po odločbi bi moral delati kot operater video nadzora. Delo poteka za računalnikom in vključuje spremljanje kamer ter pisanje poročil. Takšno delo je že preizkusil v okviru poklicne rehabilitacije v URI Soča, kjer so ugotovili, da z eno roko ne zmore opravljati računalniškega dela na ravni, ki bi omogočala redno zaposlitev. Pišejo Slovenske novice.

Na ZZZS so očitno ugotovili, da s pomočjo leve roke lahko dela z desno. kot bi se delali norca iz invalida. Takšna odločitev odpira tudi številna vprašanja o tem, kako se v praksi ocenjuje delovna zmožnost posameznika in ali sistem dovolj upošteva realne življenjske omejitve ljudi po hudih poškodbah.

Je o stanju tega 30-letnika odločal kakšen “Golobov” administrator?

The post Norost ZZZS! Invalida, ki se komaj premika poslali delat appeared first on e-Maribor.

Skrivnostna služba Kaje Štiglic, skrajne levičarske aktivistke, zbuja veliko vprašanj in dvomov, kam naj jo uvrstimo. Viri pravijo, da je zaposlena na ministrstvu za solidarno prihodnost, a sama pravi, da ima le redno študentsko delo?

V zadnjih letih je ime Sara Štiglic postalo odmevno v slovenskem javnem prostoru. Zaradi njenega aktivizma, spornih protestnih akcij ter trditev o morebitni zaposlitvi v Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP) — a hkrati njenih izjav, da gre le za študentsko delo — se pojavlja množica vprašanj in dvomov o tem, kam jo uvrstimo: ali kot “uradno držav­no uslužbenko”, kot aktivistko, občasno uslužbenko ali kot nekaj vmes.

Na povezavi, ki naj bi pripadala Sari Štiglic (LinkedIn), je zapisano, da je od februarja 2023 ona specialist za odnose z javnostmi, (Public Relations Specialist) na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Vendar — v javno dostopnih uradnih dokumentih, na organigramu ministrstva ali v registru državnih uslužbencev — ni jasno razvidno njeno ime. Javnih seznamov vseh zaposlenih MSP (vsaj javno objavljenih) ne najdemo. Je pa javno objavila podatek da ima redno študentsko delo. Pa še to očitno ni slabo plačano, saj išče stanovanje do 600€ najemnine, plus stroški.

Očitno je pri Maljevcu, dobra investicija biti “levičarski” študent. Pa med delovnim časom lahko zapišeš še kakšno neumnost na obrežju X. Bi pa Sara mogoče le malo pazila na stroške najemnin, saj verjetno meseca aprila ne bo več ne ministrstva za solidarno prihodnost, ne Maljevca, kot ministra?

Bojan, ne bi ti škodilo, če bi se kdaj zadržal. Predvsem pa ne bi škodilo drugim. Vklopi malo empatije, ni treba vsega politizirati.

— Sara Štiglic (@SaraStiglic) November 25, 2025

The post Leva aktivistka Sara Štiglic, zaposlena pri Maljevcu opravlja le redno študentsko delo, ali pa sploh ne? appeared first on e-Maribor.

Me tem, ko se predsednik vlade hvali o gospodarski rasti in uspešni Sloveniji, mu pred nosom izginjajo podjetja in selijo proizvodnjo izven naše države. Kmalu bo to storilo tudi podjetje Hisense, ki želi ukiniti proizvodnjo v Gorenju in jo preseliti.

Kot piše portal info360,  naj bi podjetje Hisense želel ukiniti proizvodnjo v Gorenju in jo preseliti. Obdržali naj bi le blagovno znamko Gorenje. Ker bi bila s tem ogrožena eksistenca štiri tisoč zaposlenih in njihovih družin, smo preverili, ali lahko ljudje res upravičeno trepetajo za službe. Tako je omenjenemu portalu zagotovilo nekaj virov.

Hisense naj bi po neuradnih informacijah odločitev o selitvi proizvodnje iz Velenja na Kitajsko ali morebitne druge države s cenejšo delovno silo sporočil tudi predstavnikom slovenske vlade. O tem naj bi tekla beseda tudi med obiskom finančnega ministra in podpredsednika slovenske vlade Klemna Boštjančiča, ki je konec oktobra uradno obiskal Kitajsko. Tam se je po poročanju medijev srečal tudi z vodstvom Hisense, neuradno naj bi pogovor tekel predvsem o selitvi proizvodnje iz Slovenije na Kitajsko. 

Predstavniki slovenske vlade naj bi na Kitajskem predvsem lobirali, da Hisense novico o selitvi objavi šele po parlamentarnih volitvah.

O tem, ali informacije držijo, so se želeli pozanimati tudi novinarji portala info360, a zaenkrat so ostali brez odgovorov. Zagotovo pa Gorenje ni edino podjetje, ki je zaradi Golobjih davkov v težavah in selijo podjetja v tujino.

The post So Golobji davki in obvezna božičnica na kolena spravili tudi Gorenje? appeared first on e-Maribor.

Le kdo bo pri nas sploh še delal. Sedaj je bilo denarno nadomestilo 530 evrov, s tem da so bili v tem znesku plačani tudi vsi stroški in zdravstveno zavarovanje. Sedaj bo ta znesek za 364 € višji?

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na družbenem omrežju Facebook s sledilci delilo objavo o zvišanju denarnega nadomestila za brezposelnost, ki je seveda sprožila plaz komentarjev.

Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz zavarovanja, za katero zaposleni in delodajalci plačujejo premijo. Z novelo Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) se s 1. januarjem 2026 zvišujeta najvišji in najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, ki sta določena v deležu minimalne plače in se z njo tudi usklajujeta:

– najnižji znesek: 70 % bruto minimalne plače, ki v letu 2025 znaša 1.277,72 evrov.

– najvišji znesek: 130 % prve tri mesece, nato postopoma (vsake tri mesece) pada do 80 % bruto minimalne plače.

Le kdo bo v tej državi sploh še delal?

The post Kdo bo sploh še delal? Za nedelo boste po novem prejeli 894€ appeared first on e-Maribor.

Uroš Esih, še eden izmed “neodvisnih” novinarčkov na Delu, in neuradni “odvetnik” predsednika vlade, se rad spušča v objave drugih novinarjev, oziroma tistih, ki niso po godu tej vladi?

Po objavi fotografij Roberta Goloba in Tine Gaber, ki ju je na dopustu na Lošinju na terasi ene od gostiln fotografiral naključni opazovalec slike pa poslal Bojanu Požarju, ki je fotografije ustrezno opremil z naslovom:” Ekskluzivne fotografije: kako se – očitno lažna vegana – Golob in Tina Gaber na Lošinju mastita z ribami, školjkami in škampi,” se je na družbenih omrežjih razvila polemika

Levičarska akcija se je potem, ko je bil članek s sliko objavljen začela za branjenjem Roberta Goloba in njegovo zasebnostjo, kako je “ubogega” Goloba lahko nekdo slikal, med tem ko je bil s svojo “starleto” na kosilu. A ni bila slika toliko pomembna, ampak dejstvo, da sta, kot zaprisežena vegana omenjena jedla meso.

Levičaski ekstremisti so tako začeli braniti predsednika vlade, kako si dovoli nekdo slikati predsednika vlade, med tem ko je, da je to vdor v zasebnost in podobne nesmisle. In zanimivo, ko so ravno taki in podobni levičarski ekstremisti, skupaj s Teo Jarc pred leti nadlegovali takratnega predsednika vlade Janeza Janšo na Kredarici, ko je bil v družbi notranjega ministra Aleša Hojsa, pa se niso oglašali.

Tudi “novinarček” Dela po (levičarski) potrebi, Uroš Esih., se takrat o incidentu na Kredarici ni oglasil z besedami, da je bil incident nepotreben oziroma, da je bil ogaben. Je pa zato kritiziral članek Bojana Požarja in zapisal “Ogabnost kot poklic.”  To je namreč tisti “novinarček”, ki je pred leti, kmete, ki so protestirali, zmerjal s psihopati.

Ogabnost kot poklic. Na klic. https://t.co/Dt37q5fNA3

— Uroš Esih (@UrosEsih) August 19, 2024

Mogoče pa je z zapisanim Esih, le svoje nebuloze označil, kot ogabnost. S tem bi se pa lahko celo strinjali? 

The post Delov “novinarček” Esih, je pisanje Bojana Požarja označil za ogabnost appeared first on e-Maribor.