Levica predlaga enkratni draginjski dodatek za tiste, ki prejemajo socialno pomoč. Osnovni znesek bi znašal 200 evrov, a mora ta ukrep podpreti še parlament. Sliši se lepo, ampak, ali je to pravi način? 

Levico očitno kar naenkrat skrbijo ljudje, ki niso bogati? Asta vrečko ima namreč predlog, da bi prejemniki socialne pomoči dobili draginjski dodatek v znesku 200 evrov. Kot pravijo bi se znesek lahko prilagajal velikosti družine, zato ne bi nujno vsi prejeli enakega zneska. Za družine, upravičene do otroškega dodatka, predlog predvideva izplačila v decembru 2026 ter januarju in februarju 2027.

Po predlogu bi se dodatek izplačal samodejno, brez vlaganja posebnih vlog. Prav tako se ne bi všteval v dohodek pri uveljavljanju drugih socialnih pravic in bi bil izvzet iz izvršbe. Kot v Levici poudarjajo bi za številne ljudi z nizkimi dohodki pomoč prišla prav pri plačilu položnic, ogrevanju in drugih nujnih stroških. A vse ni tako preprosto, kot izgleda. 

Ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč, imajo na voljo tudi druge oblike pomoči za lažje pokrivanje življenjskih stroškov. Med drugim lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavljajo izredno denarno socialno pomoč, ki lahko v posameznih primerih znaša do 400 evrov, subvencijo najemnine, brezplačni vrtec ter subvencionirano oziroma brezplačno šolsko prehrano. Te pravice so namenjene razbremenitvi socialno najranljivejših in zmanjšanju njihovih življenjskih stroškov. Ob znesku dodatnih 200€, pa bi nekateri, ki so na socialni podpori dobili več denarja, kot delavec na minimalni plači, ki dela v proizvodnji.

Sicer pa je zanimivo, da je v skrbi za ljudi, ki nič ne delajo, ravno socialistka, ki nikoli ni okusila dela v proizvodnji in se, odkar pomni, napaja iz državnega denarja.

The post Asta Vrečko bi vsem, ki dobivajo socialno pomoč dala še 200 evrov dodatka? appeared first on e-Maribor.

Nekdanja predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, se je po tem, ko je dobro “cuzala” državni denar in se izteka njeno nadomestilo za nič dela, odločila, da gre med odvetnice.

Urška Klakočar Zupančič je pri Odvetniški zbornici Slovenije oziroma območnem zboru Ljubljana zaprosila za vpis med odvetnike. Po tem, ko je od države do konca pobrala mesečno nadomestilo, ki je znašalo 5.453,05 evra bruto, je njenega brezdelja in pomoči konec. Do denarja je bila na srečo davkoplačevalcev upravičena le 6 mesecev.

Tako je o potezi Urške Klakočar Zupančič, zapisal Bojan Požar: “Pazi to, kako pokvarjena je Urška Klakočar Zupančič: Odvetniško zbornico Slovenije, oz. območni zbor Ljubljana, je zaprosila za vpis med odvetnike/odvetnice. Je pa magistra in bodoča kandidatka za ljubljansko mestno svetnico to storila šele zdaj, tik preden ji izteče 6-mesečno nadomestilo za poslansko plačo (10. oktobra), ker naj ne bi imela službe, čeprav bi odvetnica lahko postala že pred petimi meseci, kmalu potem, ko ni bila več izvoljena za poslanko. Toda UKZ raje je uživala v brezdelju ter cuzala davkoplačevalski denar, več kot 5 tisoč evrov mesečno. “

Pazi to, kako pokvarjena je Urška Klakočar Zupančič: Odvetniško zbornico Slovenije, oz. območni zbor Ljubljana, je zaprosila za vpis med odvetnike/odvetnice. Je pa magistra in bodoča kandidatka za ljubljansko mestno svetnico to storila šele zdaj, tik preden ji izteče 6-mesečno… pic.twitter.com/JpODZ1LbbE

— BojanPožar (@BojanPozar) October 1, 2026

Tokrat se je Klakočar Zupančičeva le malo bolj premeteno lotila svoje nadaljnje poti in iskanja službe. Vzporedno se  podaja tudi v nov politični projekt, saj skupaj z Antonom Ropom kandidira na ljubljanskih volitvah. Če tam ne uspe, bo pač samo odvetnica. 

The post Bog se nas usmili. Urška Klakočar Zupančič bo po novem odvetnica? appeared first on e-Maribor.

To kar zadnje čase počenja leva opozicija je nedopustno in sprevrženo. Manipulacije, laganje, strašenje, zavajanje so očitno njihovo največje orožje. Pri tem jim je vseeno kakšno škodo s tem povzeročajo.

V Sloveniji očitno nimamo opozicijo ampak levičarsko sramoto? Zaradi zakona, ki bo končno zadovoljiv starše otrok, ki imajo redke bolezni in jih v Sloveniji ni mogoče zdraviti. Ljudje ne bodo več zbirali denarnih sredstev ne bodo zbirali zamaškov, ne bodo preko kamer prosili naj otroku pomagamo. Prav zato je pomemben Zakon o Skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni. In če je Golobova vlada zakon samo mrcvarila na papirju, ga je vlada Janeza Janše uresničila.

Ob tem pa je opozicija nagnala vik in krik, kaj si koalicija dovoli, pomagati otrokom? Seveda se bojijo, da bi lahko nekateri njihovi politični nevladniki ostali brez sredstev. A seveda to ne velja za predstavnike kulturnih in društev, tabornike, gasilce, Rdeči križ ali Karitas organizacije pacientov in druge prostovoljske organizacije in tako dalje. Te nevladne organizacije je opozicija dobro nalagala, da bodo ostali brez sredstev. 

A seveda je resnica povem drugačna, le nekateri jo nočejo slišati:

DEJSTVA: 1. Sredstva iz dohodnine, namenjena društvom in drugim organizacijam, ostajajo njim. 2. V sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi se bodo prenesla samo tista sredstva, ki ostanejo nerazporejena. 3. Že sklenjene pogodbe z nevladnimi organizacijami ostajajo v veljavi in bodo izvedene do konca.

Precej nemira je med nevladnimi organizacijami zaradi napačne razlage Zakona o Javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni.

DEJSTVA:
1. Sredstva iz dohodnine, namenjena društvom in drugim organizacijam, ostajajo njim.
2. V sklad za zdravljenje otrok z redkimi… pic.twitter.com/xzVkNlezWs

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) September 25, 2026

Česa se potem leva opozicija boji. Da njihov “paradni konj” Jaša Jenull ne bo dobil dovolj denarja za zganjanje neumnosti, ali pa da denarja ne bo dobil Muki in še kdo iz “levičarskega podzemlja”.

 »Ob tem je še posebej nenavadno, da se v javnosti ustvarja vtis, da bodo gasilci zaradi zakona ostali brez denarja. Minister je jasno povedal, da sredstva, ki jih ljudje namenijo gasilcem, ostajajo nedotaknjena. Zakaj torej širiti strah med gasilci in javnostjo, namesto da bi se osredotočili na pomoč otrokom z redkimi boleznimi? In prav zanimivo je, kako so v levi opoziciji zmanipulirali gospo v gasilski uniformi, ki je prišla protestirati v državni zbor, češ, vlada bo gasilcem vzela denar.

Slika SLO 3, zajem slike

The post Zakon o skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni levičarji povsem popačili in lagali appeared first on e-Maribor.

 Ali je v času, ko RTV išče likvidnost in ji banka zavrne večmilijonsko posojilo, primerno oziroma smiselno, da javni zavod financira tudi razvedrilne formate z denarnimi nagradami? Očitno gre za res narobe svet na TV Slovenija?

RTV Slovenija se letos sooča z resnimi likvidnostnimi težavami. Za izplačilo plač bo morala poseči po zadolževanju, če se bo sploh rešila iz vseh težav. Banka namreč RTV Slovenija ne bo dala posojila. Hkrati pa se na televizijske zaslone vrača razvedrilna oddaja »Kdo bi vedel«, katere koncept temelji prav na denarnih nagradah za gledalce v studiu. Gre za precej nenavadno kombinacijo. Marsikdo se sprašuje kdo je tu nor?

Na TV Slovenija se danes vrača priljubljeni kviz »Kdo bi vedel«, tokrat z voditeljico Špelo Močnik. Oddaja temelji na 12 vprašanjih, v njej pa nastopata dva kapetana, ki jima pomagata znani osebnosti. Pomembni niso samo znanje, temveč tudi ugibanje, sklepanje, intuicija in duhovitost.

Posebnost oddaje pa je denar. Zmagovalna ekipa namreč ne odnese nagrade domov zase. Denarni izkupiček se razdeli med gledalce na tribuni zmagovalne ekipe. Vsak pravilen odgovor prinaša denarno nagrado, končni znesek pa se na koncu razdeli med občinstvo. Sicer dobijo denar v obliki darilnih kartic, a vseeno. 

Čeprav denarne nagrade v kvizu sicer niso isto kot denar, namenjen plačam zaposlenih. Gre za strošek oziroma element produkcije oddaje. Prav tako sama po sebi ne pomenijo, da bi RTV jemala denar za plače in ga delila gledalcem. Toda vprašanje prioritet ostaja legitimno. Če javni zavod pravi, da mora iskati denar za zagotavljanje likvidnosti in da je izplačilo plač ena njegovih ključnih obveznosti, potem je povsem na mestu vprašanje, koliko stanejo posamezne razvedrilne produkcije in kakšna je njihova ekonomska upravičenost v času varčevanja.

The post Narobe svet! Na RTV, na eni strani milijoni za likvidnost, na drugi pa kviz za denarne nagrade? appeared first on e-Maribor.

Novi Zakon o medijih, v bistvu skrpucalo, ki so ga napisali na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, ne bo imelo več levičarskega pridiha. Vlada že predlaga novega več ključnimi spremembami. 

Spremembe se najprej osredotočajo na zmanjšanje števila subjektov, ki so upravičeni do javnega denarja. Novela tako odpravlja zakonsko določeno obvezno višino sredstev za ustvarjanje programskih vsebin medijev in za delovanje programov s statusom posebnega pomena, kot so na primer lokalni, regionalni ali študentski televizijski in radijski programi. Obseg sredstev bi se po novem določal v vsakokratnem državnem proračunu in zakonu o njegovem izvrševanju. Piše portal Zanima.me.

Sredstev po novem ne bi dobivale nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev ter razvoja novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo oziroma doseganje novih občinstev. Tako je recimo “skrpucalo” Oštro, ki bdi le nad mediji, ki niso naklonjeni levi politični opciji.  Iz financiranja bi bili izključeni tudi mediji, povezani v programske mreže, kot je recimo Odlazkov primat. Ta kompleks je namreč prepletena mreža podjetij in lastništev družinskih članov, in je verjetno eden glavnih razlogov za spremembo zakonodaje.

Vlada Janeza Janše pripravlja spremembe medijske zakonodaje, ki bi pomembno posegle tudi v delovanje Radiotelevizije Slovenija. Predlagane spremembe prinašajo novo organizacijsko ureditev javnega servisa, hkrati pa odpirajo vprašanje, ali bo imel po novem politični vpliv na RTV večjo ali manjšo težo.

Ena ključnih sprememb je predvidena reorganizacija organov RTV Slovenija. Sedanji Svet RTV bi nadomestil Programski svet, ki bi bil pristojen predvsem za programska in razvojna vprašanja ter spremljanje uresničevanja javnega interesa. Sedanja štiričlanska uprava bi bila ukinjena, RTV pa bi ponovno vodil generalni direktor kot osrednji poslovodni organ.

Spremenila bi se tudi nadzorna funkcija. Sedanji finančni odbor bi nadomestil Nadzorni svet, v katerem naj bi bili predstavniki z znanjem s področja medijev, prava, financ, gospodarstva in računovodstva. ve. To pomeni, da bi nova ureditev v praksi prinesla tudi zamenjavo pomembnega dela sedanje vodstvene in nadzorne strukture RTV.

The post Po predlogu novega medijskega zakona nevladniki in Odlazkovi mediji brez denarja? appeared first on e-Maribor.

Med tem, ko se morajo navadni smrtniki še kako potruditi, da najdejo delo, če ga izgubijo, pa levi nekdanji ministri in poslanci uživajo brez dela ob nadomestilu. A kmalu bo tudi tega konec. Le kje se bosta recimo lahko zaposlila Tanje Fajon in Dejan Židan, dva bivša iz stranke SD?

Bivši ministri in bivši poslanci lahko še nekaj časa prejemajo nadomestilo, če ne najdejo službe. Ministri lahko prejmejo po prenehanju funkcije, nadomestilo v višini 80 % zadnje plače, če se funkcionar ne more vrniti na prejšnje delo oziroma ne dobi druge ustrezne zaposlitve in izpolnjuje zakonske pogoje. Lahko se tudi podaljša še za največ 6 mesecev, če do takrat še niso izpolnjeni pogoji za upokojitev. 

In to nadomestilo s pridom izkoriščata dva nekdanja predsednika Tanja Fajon in Dejan Židan. Fajonova bi se sicer lahko vrnila na Radio Slovenija, a je baje to zavrnila, posebna odposlanka za Sahel, pa ji ni uspelo postati. Tako je danes 55-letna Tanja Fajon še daleč od pokojnine. Prejema pa lepo nadomestilo. Po poročanji Siola kar 5.177,30 evra bruto.

Tudi nekdanji predsednik stranke SD, je ostal brez službe, nove pa ne najde. Težko se je namreč vedno “svaljkati” na račun države, ker se kmalu kaj zalomi. 50-letni Dejan Židan je tako brezposelni. A bo prav tako dobil kar lep kupček nadomestila. 4.644,21 evra bruto. ni pa seveda edini.

Tudi Simon Maljevac iz Levice za katerega se mnogi sprašujejo, kakšno je bilo pravzaprav njegovo delo v Golobovi vladi, razen da so ob otvoritvah dobro jedli. Tudi Maljevac, ni dobil še nobene službe. Zato pa je dobil nadomestilo v višini 5.021,38 evra bruto. 

Med propadlimi poslanci, pa še vedno ni našla službe, nekdanja predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič. Dobila je 5.453 evrov nadomestila. Sicer pa država plačuje nadomestila še Jonasu Žnidaršiču, ki službe ne dobi, vendar le do oktobra 2026, ker je le enkrat “prilezel” v parlament. Do aprila 2027 pa lahko prejmejo nadomestila na primer: Miha Kordiš, Matej Tašner Vatovec in propadla političarka Eva Irgl. Slednja očitno ni našla dela niti pri Demokratih.

Je pa tu edini privilegirani človek v Sloveniji Milan Kučan. Ta ima namreč. kot bivši predsednik pravico do mesečnega prejemka, poleg svoje pokojnine seveda, v višini razlike med 80 odstotki plače predsednika republike. Za julij so mu izplačali 1.816,06 evra bruto oziroma 1.362,04 evra neto. Očitno smo še vedno bogata država, da dovolimo da ta “starček”, star 85 let, še vedno prejema ta denar.

Vir: Siol.net.

The post Oba nekdanja predsednika SD brez službe a z nadomestilom. Kučanu kar 1.362,04 evra neto dodatka appeared first on e-Maribor.

RTV se potaplja. Njihov likvidnostni položaj pa se je še dodatno poslabšal. Direktorat za zakladništvo na ministrstvu za finance jim sicer namreč omogočil 9,5 milijona evrov posojila, a premalo za zadolženo RTV.

Kot navajajo na RTV Slovenija, so letos na podlagi predhodnega dogovora z ministrstvom za finance, a še preden se je zamenjala vlada, računali na črpanje 12 milijonov evrov posojila iz denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države. A je je direktorat za zakladništvo, ki sodi pod okrilje ministrstva za finance sporočil, da bo zagotovljeno posojilo v višini 9,5 milijona evrov. Kot razlog so navedli “prihajajoči rebalans proračuna 2026 ter posledično negotove razpoložljive vire vračil posojil RTV Slovenija.

Razlika dveh milijonov in pol evrov je za že močno zadolženo javno medijsko hišo občutna. Posojilo sicer omogoča kratkoročno likvidnostno blažitev, a je premajhno, da bi bistveno razbremenilo finančno breme, ki se je nabralo v preteklih letih. V takih razmerah RTV ne preostane veliko manevrskega prostora. Namesto nenehnega iskanja dodatnih državnih sredstev, ki jih bo težko vrnila, bi morala začeti delovati racionalneje: pregledati in znižati plače, se soočiti z vprašanjem prevelikega števila zaposlenih ter prednostno urediti notranjo učinkovitost. Le tako lahko javni zavod dolgoročno stabilizira svoje poslovanje in zmanjša odvisnost od državnih posojil, ki so vse bolj negotova.

Lahko pa država nacionalno televizijo preprosto zapre, jo pošlje v stečaj in odpre novo nacionalno televizijo, ki bo po meri slehernega človeka, ne le tistega s “partijsko” knjižico, kot včasih in ponekod še danes?

The post RTV pred potopom. Kaj bo s plačami? appeared first on e-Maribor.

V času predvolilne kampanje so se med strankami in medijskimi hišami obračali številni oglaševalski evri. Med skupinami, ki so od Gibanja Svoboda prejele pomembnejše zneske, izstopa tudi medijski imperij Martina Odlazka.

Po javno dostopnih podatkih je bilo precej sredstev namenjenih medijem in podjetjem, ki so tako ali drugače povezani z Odlazkovo medijsko mrežo. Posebno zanimiv je naslov Vevška cesta 52 v Ljubljani, kjer domujejo oziroma so registrirane različne družbe, povezane z medijsko dejavnostjo. Na tem naslovu je mogoče najti tudi medije, kot sta Reporter in Media24, del sredstev pa je bilo namenjenih tudi radijski mreži Infonet. Med prejemniki je tudi agencija Kokos, ki deluje na istem naslovu. Ta je od Gibanja Svoboda prejela 22.570 evrov. Piše portal Info360.

Na istem naslovu tudi agencija, povezana s portalom Necenzurirano

Posebno pozornost vzbuja tudi družba Media partner agencija d.o.o., ki je prav tako povezana z naslovom Vevška cesta 52. Agencija trži portal Necenzurirano, enega bolj prepoznavnih političnih portalov v Sloveniji.

Tako se na enem samem naslovu pojavlja več različnih akterjev iz slovenskega medijskega in oglaševalskega prostora, ki so bili v času volilne kampanje deležni sredstev Gibanja Svoboda.

Pri tem je pomembno poudariti, da samo dejstvo, da je določeno podjetje ali medij prejel sredstva za oglaševanje, še ne pomeni ničesar spornega. Stranke imajo pravico zakupovati oglasni prostor in izvajati kampanje prek različnih medijev in agencij. Vprašanje, ki se ob takšnih podatkih postavlja, pa je predvsem kako so bila sredstva razdeljena in po kakšnih kriterijih.

Kdo je dobil največ?

Podatki o porabi sredstev v kampanji zato omogočajo zanimiv vpogled v oglaševalske tokove Gibanja Svoboda. Ob tem se odpira tudi vprašanje, ali so bili določeni mediji oziroma medijske skupine pri razdeljevanju oglaševalskega denarja v privilegiranem položaju.

Še posebej zanimivo je, da se pri več različnih prejemnikih pojavlja isti naslov – Vevška cesta 52. Tam se prepletajo medijske, oglaševalske in druge dejavnosti, povezane z Odlazkovim poslovnim sistemom. V času, ko se veliko govori o neodvisnosti slovenskih medijev, je zato transparentnost financiranja političnega oglaševanja še toliko pomembnejša.

Samo na radijsko mrežo Infonet, pa tudi na agencijo Kokos, ki deluje na istem naslovu kot Odlazkovi mediji naj bi odšlo kar 22.570 evrov. Na naslovu Vevška cesta 52 je tudi agencija, ki trži portal Necenzurirano (Media partner agencija d.o.o.).

Sedaj vemo, kakšna zmeda je nastala, ko Golob ni več mogel sestaviti vlade in zakaj Odlazkovi mediji kar tekmujejo v tem, kdo bo bolj oblatil sedanjo Janševo vlado. In vprašanje, ki se poraja? Je to možno še v kakšni demokratični družbi? Očitno le v Sloveniji!

The post Lepo je biti Odlazek. Podjetjem okoli Odlazka, Svoboda v času kampanje, namenila veliko denarja. appeared first on e-Maribor.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) obravnava domnevno zlorabo položaja in sum konflikta interesov predsednika uprave Darsa Andreja Ribiča zaradi donacij in sponzorstev, ki jih v okviru državnega podjetja namenja svojim kajakašem.

Državni organi in državna podjetja javnega denarja ne smejo porabljati po lastni presoji, tudi če je direktor ali odgovorna oseba hkrati povezana s katerim od klubov ali društev. V tem primeru gre za Andreja Ribiča, direktorja DARS-a, ki je poleg najvišje izvršilne funkcije, hkrati tudi dolgoletni predsednik Kajakaške zveze Slovenije (KZS). To funkcijo opravlja že od leta 2014 in je bil leta 2023 ponovno izvoljen. Pod okrilje KZS spadajo klubi in kajakaši, ki jih kot predsednik uprave državne družbe bogato financira z državnim oziroma lahko rečemo, našim denarjem. Razkriva portal Preiskovalno.si.

Dars sicer za donacije in sponzorstva vsako leto nameni več deset ali celo sto tisoč evrov. To izkazujejo tudi seznami sponzorskih in donatorskih pogodb na domači spletni strani. Vendar do leta 2025 uprava ni bila radodarna do kajakaših klubov ali posameznikov v tem športu. V preteklih seznamih donacij zanje sploh nismo našli. A prišlo je leto 2025 in Golobov človek na čelo DARS-a. Takrat je kajakaštvo dejansko postalo ena  najbolje financiranih športnih panog s strani Darsa. Kajakaški subjekti so tako iz DARS-a skupaj prejeli 74.000 EUR.

Očitno je pod Ribičem dobro biti kajakaš.

The post KPK na Ribiča in DARS zaradi donacij kajakašem iz Ribičeve zveze appeared first on e-Maribor.

Policisti Policijske uprave Celje poročajo o dveh novih primerih spletnih prevar, v katerih so goljufi oškodovancema ukradli skupno več kot 46.000 evrov.

Po doslej zbranih informacijah so neznanci oškodovanca 27. junija večkrat poklicali po telefonu in mu poslali elektronsko sporočilo s povezavo do aplikacije MEET. Ko je povezavo odprl, je začel prejemati številne sumljive klice z različnih telefonskih številk.

Ker je posumil, da gre za prevaro, je prek klicnega centra svoje banke nemudoma zahteval blokado transakcijskega računa. Kljub hitremu odzivu pa je bilo žal že prepozno. Ob obisku banke je ugotovil, da so storilci z njegovega računa uspeli odtujiti kar 33.600 evrov.

Pri spletnih prevarah se goljufi pogosto predstavijo kot bančni uslužbenci, policisti ali svetovalci za naložbe. Žrtev prepričajo, naj klikne povezavo do domnevnega sestanka v aplikaciji Meet ali drugi podobni platformi. Med pogovorom jo nato skušajo prepričati, da deli svoj zaslon, razkrije bančne podatke, namesti program za oddaljen dostop (npr. AnyDesk ali TeamViewer), ali potrdi bančne transakcije.

Policija primer intenzivno preiskuje in ponovno opozarja občane, naj bodo pri prejemanju elektronskih sporočil, telefonskih klicev ter povezav iz neznanih virov izjemno previdni. Goljufi se pogosto predstavljajo kot predstavniki bank, različnih podjetij ali tehnične podpore ter skušajo žrtve prepričati, da namestijo aplikacije za oddaljen dostop ali razkrijejo občutljive podatke.

Policisti svetujejo, da nikoli ne odpirate sumljivih povezav in ne nameščate aplikacij na zahtevo neznanih oseb. Če prejmete sumljiv klic ali sporočilo, pogovor takoj prekinite in se o morebitni težavi neposredno pozanimajte pri svoji banki ali drugi ustanovi, v imenu katere naj bi vas klicatelj kontaktiral.

Takšni primeri spletnih prevar so vse pogostejši, zato policija poziva k večji previdnosti in opozarja, da lahko že en sam nepremišljen klik povzroči veliko finančno škodo.

The post Odprl je povezavo na telefonu in ostal brez vseh prihrankov appeared first on e-Maribor.