Množica in raznolikost tovrstnih proizvodov povzročata veliko zmede in negotovosti med potrošniki, ki mnogokrat ne razlikujejo med dvoumnimi in zavajajočimi oznakami, predvsem pa ne med njihovimi nameni in učinki. Za razjasnitev in ureditev razmer na trgu, pa tudi kot pomoč podjetjem, ki omogočajo dostopnost in uporabo tovrstnih proizvodov, Urad RS za kemikalije v nadaljevanju podaja naslednja pojasnila:

Za dezinfekcijo, ki jo kot sredstvo za obvladovanje širjenja koronavirusa priporočajo strokovne institucije, so primerni izključno biocidni proizvodi, ki so kot taki registrirani pri Uradu RS za kemikalije in uvrščeni v register biocidnih proizvodov. Le postopek registracije namreč omogoča oceno vseh vidikov, ki zagotavljajo njihovo ustreznost in varnost za uporabnika. Varnost v tem primeru pomeni tudi dokazan učinek na mikroorganizme, ki se doseže z ustrezno koncentracijo IN dovolj dolgim kontaktnim časom, ki je določen na podlagi izvedenega testa učinkovitosti. V skladu z dokazanim učinkom proizvajalec izdela navodila za uporabo. Neučinkovita razkužila uporabniku dajejo lažen občutek varnosti in zaščite in ga s tem še bolj izpostavljajo. Kozmetični proizvodi z visoko vsebnostjo alkohola lahko navajajo biocidni (dezinfekcijski) učinek, vendar zanj praviloma ni nobenih dokazil. Takih proizvodov ni dovoljeno dajati v promet z oznakami in navedbami, ki bi pri kupcih vzbujale vtis, da gre za razkužilo. Zgolj dejstvo, da je tak proizvod priglašen v EU bazo kozmetičnih proizvodov (CPNP), še ne pomeni, da je ustrezen, niti s tem ni brezpogojno opredeljen kot kozmetični proizvod.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});
Tudi kozmetični proizvodi, ki sicer ne navajajo eksplicitnih »biocidnih« učinkov, lahko pri laičnem potrošniku ustvarijo vtis razkužil, še zlasti, če so opremljeni z navedbami in/ali grafičnimi znaki, ki vzbujajo vtis biocidnih ali celo zdravstvenih učinkov (o visoki vsebnosti etanola, »medi-«, križ, »zaščita pred bakterijami«, ipd). V tem pogledu še posebej izstopajo t. i. hidroalkoholni geli, namenjeni »čiščenju/umivanju«, »higienski negi« ipd. Kozmetični proizvodi so opredeljeni in se lahko dajejo v promet med drugim tudi za čiščenje kože, vendar v primeru hidroalkoholnih gelov ne moremo govoriti o čiščenju, saj pri uporabi ostanejo na koži in umazanijo zgolj prerazporedijo, odstranijo pa je ne. Kadar vsebnost etanola v teh proizvodih presega 60%*, je prevladujoča funkcija etanola dezinfekcija, kar pa jih uvršča med biocidne proizvode in jih je treba kot take registrirati pri Uradu RS za kemikalije.

Eden od pomembnih dejavnikov, ki lahko vpliva na odločanje potrošnikov, je tudi namestitev in predstavitev na mestu prodaje. Urad RS za kemikalije podjetjem, ki te proizvode dajejo na razpolago končnemu uporabniku, priporoča, da kozmetične proizvode, tudi če vsebujejo etanol, na policah ponujajo ločeno od registriranih biocidnih proizvodov.

* Priporočena vrednost NIJZ o vsebnosti alkohola v namenskih razkužilih za preprečevanje širjenja epidemije CoVID-19.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Zakaj so hidroalkoholni geli za roke po novem uvrščeni med biocidne oziroma kozmetične izdelke? appeared first on e-Maribor.

Alkoholi imajo izvrstno učinkovitost in najhitrejše baktericidno delovanje od vseh antiseptikov. Posebej pomembno je, da se sušijo zelo hitro in tako omogočijo hitro dezinfekcijo, imajo optimalni učinek na večino mikroorganizmov, za razkuževanje umivalniki niso potrebni, nanos alkohola ne povzroči mikrobnega onesnaženajonesnaženja okolice.

Temeljito umivanje rok je prva izbira

Že v času gripe A (H1N1) se je izkazalo, da je umivanje z vodo in milom učinkovitejše od uporabe hidroalkoholnih gelov (ki temeljijo samo na alkoholu ali na alkoholu in klorheksidinu). Hidroalkoholni geli ob pogosti uporabi koži tudi bolj škodijo kot milo. Alkohol v razkužilu lahko kožo draži, še posebej, če razkužilo nanašamo večkrat na dan in če je koža na rokah poškodovana (ekcem). S pretirano uporabo razkužil tudi uničujemo naravni zaščitni plašč kože, ki se zato hitreje izsuši.
Pri vsakdanjih opravilih zadostuje, da roke temeljito umijemo z milom in tekočo vodo, dodatno razkuževanje ni potrebno. Miljenje mora trajati najmanj 1 minuto, celotno umivanje pa 2 – 3 minute.

Poudariti velja, da razkužilo ni in ne sme biti nadomestilo za umivanje umazanih rok: če si rok pred nanašanjem razkužila ne umijemo, na koži ostane umazanija (lahko tudi mikroskopska), ki je gojišče za viruse in bakterije.

Antibakterijska mila: RAJE NE!

V trgovinah so na voljo tekoča in trda mila, na katerih lahko zasledimo trditev o protibakterijskem učinku. V kozmetičnih in higienskih izdelkih so v omejenih koncentracijah dovoljene nekatere snovi, ki delujejo protibakterijsko (uničujejo bakterije), na primer triclosan. A voda in milo zadostujeta za odstranjevanje umazanije, bakterij in virusov, zato tovrstni izdelki niso potrebni. Še več, njihova dolgotrajna uporaba povzroči razvoj odpornosti mikroorganizmov proti vsem antibakterijskim učinkovinam ali snovem, kar dolgoročno povečuje tveganje za okužbe.

Navadno milo in tekoča voda ob primerni uporabi in pravilni tehniki umivanja rok torej zadoščata tudi za zaščito pred novim koronavirusom.

Vlažilni robčki: priročni, a brez učinka

Ali vlažilni robčki uničujejo novi koronavirus? Odgovor je (največkrat) ne. Teoretično bi sicer lahko delovali kot sredstva za dezinfekcijo, če bi v ustrezni koncentraciji vsebovali kemikalije, kot so alkohol ali protibakterijske sestavine (te ne delujejo proti virusom). V praksi pa imajo zaradi oblike in koncentracije aktivnih sestavin manjši učinek kot tekoča razkužila. Poleg tega sestavine s protibakterijskim učinkovanjem uničujejo bakterije, ne glede na to, ali gre za `dobre´ ali `slabe´.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Virusi – antibakterijska mila in robčki: DA ali NE? appeared first on e-Maribor.