Evropski parlament je sprejel predlagano revizijo direktive o energijski učinkovitosti stavb, ki ima za cilj spodbujanje prenove stavb ter zmanjšanje rabe energije in izpustov toplogrednih plinov v stavbnem sektorju Evropske unije. Po podatkih Evropske komisije se v stavbah porabi 40% vse energije in povzročijo 36% izpustov toplogrednih plinov. Sedaj veljavni ukrepi niso dovolj ambiciozni, zato so bile potrebne strožje določbe.

Nova direktiva prinaša obvezna določila, ki jih morajo izpolniti stavbe v javnem in zasebnem sektorju. Cilj je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in rabo energije v stavbnem sektorju Evropske unije do leta 2030 ter doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. S tem želijo spodbuditi prenovo energijsko neučinkovitih stavb ter izboljšati izmenjavo informacij o energijski učinkovitosti.

Nova pravila določajo, da morajo nove stavbe, ki jih uporabljajo ali upravljajo javni organi ali so v njihovi lasti, že od leta 2026 biti brezemisijske. Nestanovanjske in javne stavbe morajo doseči razred E do leta 2027 oziroma razred D do leta 2030. Stanovanjske stavbe pa morajo doseči vsaj razred E do leta 2030 ter razred D do leta 2033. Lestvica od A do G prikazuje energijsko učinkovitost stavb, pri čemer razred G predstavlja 15% najmanj energijsko učinkovitih stavb v nacionalnem stavbnem fondu države članice. Vendar pa je lestvica določena na ravni države članice.

Nova pravila ne veljajo za spomenike ali stavbe s posebno arhitekturno ali zgodovinsko vrednostjo, tehnične stavbe, stavbe v začasni uporabi ter cerkve in bogoslužne objekte. Države članice imajo možnost prilagoditi nove cilje glede na ekonomsko in tehnično izvedljivost ter razpoložljivost usposobljene delovne sile za omejeno število stavb.

The post Po novi direktivi bomo morali vsi prenoviti bloke in hiše appeared first on e-Maribor.

Bruselj, 6. december 2021 – Svet za zaposlovanje in socialno politiko je danes na zasedanju dosegel dogovor o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah, katere cilj je zagotoviti pravične delovne razmere v EU. To je izjemen uspeh Slovenije, z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem na čelu, saj je bil dogovor med državami članicami ob začetku predsedovanja ocenjen kot malo verjeten.

Slovenija je predlog direktive obravnavala prednostno, saj je ena od prednostnih nalog njenega predsedovanja »kakovostno delo za kakovostno življenje vseh generacij«. Pogajanja so bila izjemno zahtevna, kajti treba je bilo usklajevati različne pomisleke držav članic EU, ki so dvomile o ustreznosti pravne podlage in niso želele večjih posegov v delujoče sisteme na državnih ravneh.

[adinserter block=”3″]

Države članice so večkrat pohvalile držo Slovenije, ki je kot predsedujoča država vodila odprto in jasno komunikacijo. Poslušala je vse države članice in upoštevala njihove predloge.

»Za opravljeno delo je treba zagotoviti dostojno in pravično plačilo. Gre za osnovno spoštovanje ljudi in njihovega dela. Direktiva je posebej pomembna za najranljivejše, saj bo pomagala pri preprečevanju revščine zaposlenih,« je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj in poudaril, da je storil vse za dosego današnjega dogovora.

Rezultat vseh pogajanj je danes sprejeto stališče Sveta o direktivi, kar omogoča nadaljevanje pogajanj z Evropskim parlamentom. Direktiva spoštuje pristojnosti držav in socialnih partnerjev pri določanju minimalnih plač, obenem pa zagotavlja evropsko dodano vrednost s spodbujanjem učinkovitih postopkov za preglednost in stabilnost. Po ocenah bi direktiva lahko omogočila rast minimalnih plač v več kot polovici držav članic in ugodno vplivala na več kot 25 milijonov delavcev.

Svet je sprejel tudi Sklepe Sveta o trajnostnem delu skozi življenjski cikel, ki jih je pripravilo slovensko predsedstvo. Slovenija je kot predsedujoča Svetu EU trajnostno delo postavila v središče predsedovanja. Izzive spreminjajočega se sveta dela, ki jih prinašajo tehnološki napredek, globalizacija, podnebne spremembe, predvsem pa staranje prebivalstva, bomo lahko reševali le z zagotavljanjem trajnostnega dela vsem.

Svet se je strinjal, da je treba za zagotavljanje trajnostnega dela skozi življenjski cikel posameznika izboljšati varnost in zdravje pri delu, spodbujati vseživljenjsko učenje, iskati rešitve za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustvarjati pravične delovne razmere.

Z doseženim dogovorom v Svetu o predlogu direktive o ustreznih minimalnih plačah v EU in sprejetjem Sklepov Sveta o trajnostnem delu je slovensko predsedstvo pustilo močan pečat na področju dela in socialnih politik v EU, saj so tudi druge države članice EU prepoznale naša prizadevanja za nenehno izboljševanje življenjskih in delovnih razmer prebivalstva in se k temu zavezale ne le na politični, ampak tudi na zakonodajni ravni.

The post Dosežen dogovor o direktivi o minimalnih plačah v EU appeared first on e-Maribor.