Predstavljajte si običajno sobotno jutro.

Kupili ste novo omaro iz IKEA. Škatle so doma. Navodila tudi. Manjkata pa še dve stvari – čas in nekdo, ki bi pomagal pri sestavljanju.

Pred leti bi poklicali prijatelja. Morda soseda. Ali pa bi na Facebooku napisali: “Ali kdo pozna koga, ki bi danes pomagal za uro ali dve?”

Danes pa vse več ljudi najprej odpre telefon.

Ne potrebujemo mojstra. Potrebujemo pomoč.

To je zanimiva sprememba, ki se dogaja tudi v Sloveniji.

Veliko opravil sploh ne zahteva profesionalnega izvajalca. Potrebujemo le nekoga, ki zna zamenjati pipo, pokositi travo, odnesti star kavč na deponijo ali peljati psa na sprehod.

Gre za opravila, ki trajajo eno ali dve uri in jih je težko organizirati prek klasičnih oglasnikov ali iskanja obrtnikov.

Prav na tej ideji temelji slovenska platforma Pomagi.si – spletna platforma, kjer posameznik objavi manjše opravilo, ljudje v bližini pa se lahko nanj odzovejo. Uporabnik objavi, kaj potrebuje, pomočniki prejmejo obvestilo, nato pa izbere tistega, ki mu najbolj ustreza.

Zakaj je to zanimivo?

Ker ne rešuje problema pomanjkanja obrtnikov.

Rešuje nekaj drugega.

Rešuje vsakodnevne drobne težave, za katere pogosto nimamo prave osebe, da bi jo poklicali.

– Nekdo potrebuje pomoč pri selitvi.
– Nekdo drug išče varstvo psa za vikend.
– Tretji potrebuje košnjo trave.
– Četrti bi rad obesil televizor na steno.

Vsako od teh opravil je premajhno za veliko podjetje, za posameznika v bližini pa lahko pomeni prijeten dodaten zaslužek.

Digitalna različica dobrih sosedskih odnosov

Včasih smo skoraj vsi poznali soseda, ki je znal popraviti kolo, zamenjati ključavnico ali pomagati pri selitvi.

Danes živimo hitreje, se več selimo in pogosto sploh ne poznamo ljudi v svoji ulici.

Platforme, kot je Pomagi.si, skušajo ta občutek skupnosti prenesti v digitalno okolje. Ne zato, da bi nadomestile sosede, amhttps://e-maribor.si/gradnja-in-obnova-v-mariboru-kje-najti-dobrega-mojstra/pak da bi jih lažje povezale.

Namesto dolgega iskanja po družbenih omrežjih lahko uporabnik objavi opravilo na enem mestu, pomočniki v bližini pa se odzovejo neposredno prek platforme.

Korist za obe strani

Takšen način dela ima zanimivo prednost.

Tisti, ki potrebuje pomoč, hitreje najde človeka za manjše opravilo.

Tisti, ki ima nekaj prostega časa, pa lahko opravi delo, ki ga obvlada, in za to prejme plačilo.

Ne gre nujno za redno zaposlitev ali obrt. Pogosto gre za posamezna opravila, kot so:

– sestavljanje pohištva,
– pomoč pri selitvi,
– čiščenje,
– delo na vrtu,
– manjša popravila,
– prevozi,
– pomoč starejšim pri vsakodnevnih opravilih.

Zaupanje ostaja najpomembnejše

Seveda se pri takšnih platformah hitro pojavi vprašanje zaupanja.

Komu odpreti vrata? Komu zaupati delo?

Zato Pomagi.si gradi sistem ocen uporabnikov, profilov in neposredne komunikacije pred dogovorom. Po opravljenem delu lahko uporabniki drug drugega ocenijo, kar pomaga prihodnjim uporabnikom pri izbiri.

Bo to postalo običajen način iskanja pomoči?

Morda.

Pred desetimi leti smo taksi iskali po telefonu. Danes odpremo aplikacijo.

Prenočišče smo nekoč rezervirali v turistični agenciji. Danes ga poiščemo prek spleta.

Ni razloga, da tudi pri manjših vsakodnevnih opravilih ne bi postalo podobno.

Namesto vprašanja: “Ali poznaš koga?” bomo vedno pogosteje vprašali:
“Je kdo v bližini, ki lahko pomaga?”

In če bo odgovor oddaljen le nekaj klikov, bodo od tega imeli korist tako tisti, ki pomoč potrebujejo, kot tudi ljudje, ki želijo s svojim znanjem ali prostim časom nekaj zaslužiti.

Več informacij in aktualna opravila najdete na Pomagi.si.

Gradnja in obnova v Mariboru: Kje najti dobrega mojstra?

The post Zakaj bomo v prihodnosti pogosteje prosili soseda za pomoč kot iskali telefonsko številko obrtnika? appeared first on e-Maribor.

Malce nenavadno, a resnično. Za dovoljenje za dodatno delo je zaprosila sama predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda). Predstavljala bi svojo knjigo in ozadja. Piše Spletni časopis.

Urška Klakočar Zupančič (Svoboda), predsednica Državnega zbora bi še dodatno delala in verjetno ne zastonj.  Predstavljala bi namreč svojo knjigo in ozadja. Da bi ob funkciji dodatno delo doslej opravljali najvišji predstavnik države: premier, predsednik republike ali predsednik državnega zbora je zelo nenavadno, če ne kar smešno. Očitno je v tem času dovoljeno tudi to. 

Slika: Spletni časopis

Roman Urške Klakočar Zupančič, se imenuje Gretin greh. Gre za pripoved slovenske avtorice, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju. Ta Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. 

Upajmo, le, da bo po zaključenem mandatu predsednica napisala še avtobiografijo, Urškini grehi. Že do sedaj se jih je nabralo veliko.

The post Saj ni res, pa je! Predsednica DZ, bi rada še dodatno služila? appeared first on e-Maribor.