[vc_row][vc_column][vc_column_text]Pisalo se je leto 1945. Komunisti so še vedno plesali ob zmagi in svobodi, ter hiteli z odkrivanjem tistih, ki so si drznili mislite drugače, kot so razmišljali sami.

Istega leta je Edvard Kardelj (podpredsednik jugoslovanske vlade) z depešo pozval Borisa Kidriča (predsednika slovenske vlade), naj pohiti s čuščenjem političnih nasprotnikov. Do leta 1951 je bilo umorjenih 586.000 ljudi.  

Vodja slovenske partije Edvard Kardelj je tako poslal depešo prvemu predsedniku slovenske socialistične vlade Borisu Kidriču, da bodo sodišča nacionalne časti razpuščena v treh tednih, vojna sodišča pa bodo sodila samo vojnim osebam. Vse druge primere bodo prevzela redna sodišča. Razglašena bo nova amnestija. Nato pa: “Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.”

dr. Lambert Ehrlich

Kardelj je bil že med vojno nevaren fanatik, kjer se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori, vzpostavljal svoja fanatična nagnjenja. Spomnimo, da sta bila Kardelj in Kidrič naročnika umora slovenskega izobraženca dr. Lamberta Ehrlicha, 26. maja 1942. Bil je tudi poznan po tem, da je z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo Jugoslavije, bil je tudi glavni krivec za izgubo Istrskega polotoka, ki ga je samovoljno predal republiki Hrvaški. 

Kardelj je do želel demokratizirati tako projekcijo graditve socializma, v kateri ima ideološko-strateški monopol v rokah en subjekt, organiziran po načelih boljševistične partije. Prek teh meja ni šel in ni verjel, da je mogoče iti. Bil je trdno prepričan, da ima marksizem-leninizem še vedno monopol nad socializmom. Verjel je, da marksizem ni samo ideologija, ampak tudi znanost. V taktičnem pogledu je prekoračil okvire Kominterne, v idejno-filozofskem nikoli. Državljanu je hotel dati čim več prostora, obenem pa je zahteval, da se giblje pod dežnikom politike, ki jo odreja vsevedno vodstvo, je zapisal Dejan Steinbuch za portal Plus.

Kardeljeva vloga po drugi svetovni vojni je bila vselej povezana z umori, likvidacijami in “čiščenjem”. A vlogo glavnega “krivca” ni nikoli prevzel sam. To vlogo je prevzemal Ivan Maček Matija. Ko govorimo o Kardelju, je potrebno govoriti o dvoplastni, izrazito bipolarni osebi. Kot o nekom, ki je v medvojnem času zapadel krvavi revolucionarni sli in bil aktivno soudeležen v najbolj sramotnih dejanjih slovenskih komunistov, v enem najbolj tragičnih, moralno zavržnih poglavjih slovenske zgodovine.

[color-box color=”yellow”] Po koncu druge svetovne vojne, 9. maja 1945, so komunisti več kot mesec dni izključno pobijali vojne ujetnike. Gre za največji zločin, storjen na slovenskih tleh in na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je po nekaterih podatkih umrlo več kot pol milijona ljudi. Dokaze o najbolj množičnih kršitvah človekovih pravic pa ne hranimo zgolj v več kot 700 moriščih na slovenskih tleh, temveč tudi v obliki dokumentov, ki so se ohranili do danes.[/color-box]

[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VOYSUyMGRhbmElQzUlQTFuamklMjBkYW4lMjBwcmVkJTIwNzhpbWklMjBsZXRpJTIwamUlMjBLYXJkZWxqJTIwJTI4cG9kcHJlZHNlZG5payUyMGp1Z29zbG92YW5za2UlMjB2bGFkZSUyOSUyMHolMjBkZXBlJUM1JUExbyUyMHBvenZhbCUyMEtpZHJpJUM0JThEYSUyMCUyOHByZWRzZWRuaWthJTIwc2xvdmVuc2tlJTIwdmxhZGUlMjklMkMlMjBuYWolMjBQT0hJVEklMjB6JTIwVUJJSkFOSkVNJTIwcG9saXRpJUM0JThEbmloJTIwbmFzcHJvdG5pa292LiUzQ2JyJTNFRG8lMjBsZXRhJTIwMTk1MSUyMGplJTIwYmlsbyUyMHVtb3JqZW5paCUyMDU4Ni4wMDAlMjBsanVkaSUyMCUyOHZpciUzQSUyMEFsZWtzYW5kZXIlMjBSYW5rb3ZpJUM0JTg3JTJDJTIwUG9saXRpa2ElMkMlMjAxLiUyMGZlYnJ1YXIlMjAxOTUxJTI5JTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZwZXVHd2dDV0JWJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGcGV1R3dnQ1dCViUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBUb20lMjBaYWxhem5payUyMCUyOCU0MFpaX19Ub20lMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZaWl9fVG9tJTJGc3RhdHVzJTJGMTY3Mjk2MTg0MTUxNTkwNTAyNCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFSnVuZSUyMDI1JTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]viri: Delo, Demokracija, Portal Plus[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Kdo je bil v resnici Edvard Kardelj. Gre za dvoplastno in izrazito bipolarno osebo? appeared first on e-Maribor.

Kdo je bil dr. Lambert Ehrlich? Bil je vodilni duh katoliškega prosvetnega dela med koroškim ljudstvom.

Kako so umorili dr. Lamberta Ehrlicha avtorja samostojne Slovenije

Najbolj zanimivo pri vsem skupaj je to, da je bil dr. Lambert Ehrlich ni bil deležen prezira in sovraštva takratnemu režimu samo zaradi svojega nasprotovanja komunizmu, pač pa tudi zaradi strahu pred njegovo sposobnostjo in karizmo. Komunisti so namreč za take kaj kmalu poskrbeli.  Rodil se je leta 1878 v Žabnicah v Kanalski dolini, ki sedaj sodi v Italijo, zgodovinsko pa je to zahodni del Koroške neposredno ob tromeji, ki jo simbolizira gorsko romarsko svetišče Svete Višarje. V njegovi rodbini je bilo precej duhovnih poklicev, tudi njegov brat Martin. Veliko svojega časa je žrtvoval za izobraževanje mladih koroških Slovencev, da bi bili enakovredni v boju z vse bolj agresivnim pritiskom nemškega nacionalizma – pa čeprav je imel Ehrlich sam nemški priimek.

Ob začetku vojne vihre je bil njegov nastop zelo vizionarski, saj je dobro poznal tako temelje fašizma kot komunizma. V svojih obširnih spomenicah ni napadel samo komunističnega nasilja, kot mu danes očitajo, ampak tudi italijanske represalije proti nedolžnim ljudem. Za tiste čase je bilo to zelo pogumno dejanje, saj je s tem tvegal kazenski odhod v internacijo. Piše portal rodoljub.si.

To so bili komunistični umori

Dr. Lamberta Ehrlicaha je skupaj s študentom Viktorjem Rojicem na Streliški ulici v Ljubljani 26. maja 1942 umoril zloglasni vosovec Franc Stadler – Pepe, ki je kruto umoril tudi nekdanjega bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena. Ti načrtovani partijski umori so se dogajali v času, še preden se je sploh oblikovala prva oborožena formacija v okviru protikomunističnega tabora. Samo malo stran od kraja umora je bil že 18. marca tistega leta, dobra dva meseca prej torej, umorjen študent Jaroslav Kikelj, dva dni pred njim pa v središču Ljubljane tudi njegov študentski kolega Franček Župec, za katerega je prav Ehrlich plačal stroške pogreba.

P.M.

The post Kako so komunisti umorili avtorja samostojne Slovenije dr. Lambert Ehrlicha appeared first on e-Maribor.