Občina Hoče-Slivnica se pri zavrnitvi dostopa ni mogla sklicevati na varstvo sodnega postopka, saj ta v času odločanja še ni bil začet. Ob tem ostaja odprto vprašanje časovnega neskladja med marčevskimi javnimi navedbami o vloženi tožbi in avgustovskim pojasnilom občine, da je tožba še v pripravi.

Zgodba o 350.000 evrih nepovratnih sredstev, Pivoli in tamkajšnjem lipovem drevoredu dobiva nov razplet. Informacijski pooblaščenec je namreč odpravil odločitev Občine Hoče-Slivnica, s katero je ta zavrnila zahtevo za dostop do dokumenta, povezanega z odškodninskim zahtevkom občine do države, ter občini naložil, da zahtevani dokument posreduje.

Zahteva po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je bila vložena 24. marca 2026. Občina je dostop zavrnila s sklicevanjem na izjemo varstva sodnega postopka. Po njenem stališču bi razkritje dokumenta lahko škodovalo sodnemu postopku. Odločitev Informacijskega pooblaščenca pa je pokazala drugačno sliko.

Kaj se je dogajalo marca?

Posebno težo ima časovno zaporedje dogodkov. V medijih je bilo 20. marca 2026 objavljeno:

»Občina Hoče-Slivnica je zoper Republiko Slovenijo vložila odškodninsko tožbo zaradi izgube 350 tisoč evrov nepovratnih sredstev.«

Le nekaj dni pozneje, 24. marca 2026 je bila vložena zahteva za dostop do dokumenta. Občina je zahtevo zavrnila in se pri tem sklicevala na varstvo sodnega postopka. V postopku pred Informacijskim pooblaščencem pa je nato prišlo do pomembnega pojasnila občine.

Avgustovsko pojasnilo občine

Občina je 13. avgusta 2026 Informacijskemu pooblaščencu sporočila, da je bil njen zahtevek za plačilo odškodnine na Državnem odvetništvu Republike Slovenije zavrnjen, hkrati pa navedla, da je tožba še v pripravi in da pričakuje njeno vložitev v roku 14 dni. Prav ta navedba je pomembna pri presoji, ali se je občina ob zavrnitvi zahteve lahko sklicevala na izjemo varstva sodnega postopka.

Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da sodni postopek v času odločanja o zahtevi za dostop še ni bil začet. Zato se občina na navedeno izjemo ni mogla uspešno sklicevati. Po presoji Informacijskega pooblaščenca občina tudi ni izkazala, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo morebitnemu prihodnjemu sodnemu postopku. Zgolj možnost, da bo tožba vložena, za zavrnitev dostopa do informacije ni bila dovolj.

Dokument bo moral biti razkrit

Informacijski pooblaščenec je odločbo občine odpravil in ji naložil, da mora zahtevani dokument posredovati. Gre za dokument, povezan z zahtevkom občine za 350.000 evrov odškodnine, ki je povezan z dogajanjem okoli Pivole, učne poti in lipovega drevoreda. Njegova vsebina je pomembna, saj lahko pokaže, na čem je občina utemeljila svoj zahtevek proti državi, kakšno škodo zatrjuje in zakaj odgovornost za izgubo 350.000 evrov pripisuje državi.

Odprto ostaja vprašanje časovnega zaporedja

Odločitev Informacijskega pooblaščenca pa odpira tudi vprašanje, ki presega sam dostop do dokumenta. Kako razumeti javno objavo z 20. marca 2026, da je Občina Hoče-Slivnica zoper Republiko Slovenijo že vložila odškodninsko tožbo, če je občina 13. avgusta 2026 Informacijskemu pooblaščencu uradno sporočila, da je tožba še v pripravi in da pričakuje njeno vložitev v naslednjih 14 dneh?

Pri tem je pomembno ločiti med tem, kar je bilo objavljeno v medijih, in tem, kar je občina pozneje navedla v uradnem postopku pred Informacijskim pooblaščencem. Samo na podlagi teh dveh navedb ni mogoče dokončno sklepati, zakaj je prišlo do razlike v časovnem prikazu, zato ostaja vprašanje za pojasnilo občine in župana.

V ozadju 350.000 evrov javnega denarja

Primer je pomemben tudi zaradi širšega javnega interesa. V ozadju niso le pravni postopki med občino in državo, temveč tudi 350.000 evrov javnega denarja ter vprašanje odgovornosti za izgubo nepovratnih sredstev. Povezan je tudi s Pivolo in lipovim drevoredom, ki predstavljata pomemben del lokalnega naravnega in kulturnega okolja.

Občani imajo zato pravico vedeti, kaj se je zgodilo, kdo je odgovoren za nastalo finančno škodo, na čem temelji občinski odškodninski zahtevek in kakšni so nadaljnji koraki občine. Odločitev Informacijskega pooblaščenca (odločbo hranimo v uredništvu) je pri tem jasna: občina se pri zavrnitvi dostopa ni mogla skriti za izjemo varstva sodnega postopka, saj ta v času odločanja še ni bil začet.

Zdaj je na potezi občina. Javnost čaka na dokument, ki bo lahko ponudil pomemben vpogled v ozadje zahtevka za 350.000 evrov in v ravnanje občine pri reševanju vprašanja, povezanega s Pivolo, učnimi potmi in lipovim drevoredom.