Saj ni res, pa je. Zaradi priprav na vožnjo Roberta Goloba in Alenke Bratušek z izrednim vlakom po še nedokončanem drugem tiru tik pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami so nastali dodatni stroški, za katere izvajalski konzorcij zahteva več kot 714 tisoč evrov.

Kdo bo vračal denar? Takratni premier Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sta se 11. marca – le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami – s testnim vlakom slovesno zapeljala po drugem tiru med Divačo in Koprom. Predvolilna reklama, pa nas je dodatno stala kar 714 tisoč evrov. Zaradi vožnje brez potrebnih dovoljenj, je bila vložena tudi kazenska ovadba.

Portal Zanima.me zdaj razkriva, da gradnja drugega tira takrat še ni bila končana, proga pa ni bila pripravljena na redni železniški promet. Zaradi priprav na predstavitveno vožnjo so morali izvajalci za skoraj tri dni prekiniti vsa dela na območju. Prekinitev je trajala 59 ur, in sicer med 9. in 11. marcem. Po njihovih neuradnih informacijah bo novo vodstvo državne družbe 2TDK med prvimi preverilo zahtevek izvajalskega konzorcija v višini 714.224 evrov z vključenim DDV. Znesek se nanaša na dodatne stroške, povezane z zagotavljanjem prevoznosti proge in pripravami na predstavitveno vožnjo.  

Gospa Bratušek ima vedno veliko vprašanj glede številk iz proračuna.

Medtem ko nas je njena predvolilna vožnja z Robertom Golobom po še nedokončanem drugem tiru vse skupaj stala 714 tisoč evrov.

Najdražja vozovnica v zgodovini.

https://t.co/MyIdpDiupV

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) October 21, 2026

Kot še navajajo, je izvajalski konzorcij dodatne stroške in okoliščine njihovega nastanka začel uveljavljati že maja letos, ko je ministrstvo za infrastrukturo še vodila Bratuškova. Junija, po menjavi oblasti, pa je sledila formalna predložitev finančno ovrednotenega zahtevka. Vir, seznanjen z dogajanjem pri projektu, je za portal še povedal, da so navodila za priprave na omenjeno testno vožnjo prihajala tudi iz kabineta Alenke Bratušek.

REKLI SO:
»714.000 evrov je vse nas stalo to, da sta se lahko @ABratusek in Robert Golob peljala po navidezno dokončanem 2. tiru. Na @zanimame_slo smo to napovedali že pred volitvami.«
(Peter Merše, @Permaister 21.10.26)
cc @zadrugitir
Koliko so stale tiste štenge, 50.000€? https://t.co/cnqeON9UsS

— GLAS Trebnje (@GLASTrebnje) October 21, 2026

Pri tem se postavlja vprašanje v kolikšni meri so bila navodila iz političnega vrha resorja povezana s konkretnimi odločitvami naročnika in dodatnimi stroški in kdo bo za te stroške odgovarjal?

The post Cirkus Goloba in Bratuškove, ki sta ga uprizarjkala na drugem tiru, nas je stal 714 tisoč evrov appeared first on e-Maribor.

Mariborski poslovnež Rok Snežič je na Specializirano državno tožilstvo in policijo naslovil prijavo suma kaznivih dejanj zoper nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković, nekdanjo generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl in poslanko Alenko Bratušek.

Rok Snežič, znani mariborski poslovnež je zoper nekdanjo generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković, nekdanjo generalno sekretarko vlade Barbaro Kolenko Helbl, podal kazensko ovadbo, saj naj bi vedele za domnevno okoriščanje nekdanje ministrice in sedaj poslanke Alenke Bratušek. Zoper slednjo pa je Snežič podal kazenska ovadba zoper domnevno veliko tatvino.

Snežič je za Domovino povedal, da zdaj pričakuje enako ukrepanje kot v postopkih zoper njega. »Upam, da bo NPU tudi pri vseh treh udeleženkah opravil hišne preiskave, kakor jih je v mojem primeru zaradi, kot ji pravim sam, fiktivne afere DARS. Nisem funkcionar niti politik, zato upam, da bodo za vse veljali enaki vatli,« je dejal. Pri tem se je skliceval na hišne preiskave, ki jih je NPU aprila 2024 opravil na 23 lokacijah, tudi pri njem. Preiskava je sledila očitkom, da naj bi Snežič prejel 90.000 evrov podkupnine za pridobitev posla na DARS-u, kar je ves čas zanikal. NPU po končani preiskavi zoper njega ni vložil kazenske ovadbe.

Prijava temelji na zvočnem posnetku, ki je bil marca skupaj z drugimi domnevnimi pogovori predstavnikov Svobode objavljen na anonimnem profilu Maske padajo. Na njem naj bi Vukovićeva Kolenko Helblovi pripovedovala o pogovoru z nekdanjim direktorjem Direkcije za infrastrukturo Bojanom Tičarjem. »En Tičar … ta mi je povedal direkt, kje Alenka krade,« je mogoče slišati na posnetku. V nadaljevanju sta omenjena podjetje s Štajerske in projekt drugi tir, Vukovićeva pa naj bi dejala tudi, da nekdo od družbe 2TDK »dvigne« dva milijona in pol evrov.

Tale posnetek o Alenki Bratušek je kar izginil s profila Maske padajo. Očitno si nekdo želi, da izgine. pic.twitter.com/UOLXsyvRwy

— JaniФ (@JaniFZajec) April 9, 2026

The post Zoper Alenko Bratušek podana kazenska ovadba, zaradi domnevno velike tatvine. appeared first on e-Maribor.

Na direkciji za infrastrukturo v Ljubljani in Mariboru danes potekajo hišne preiskave  v zvezi s spornimi maketami za drugi tir.

Kaj se je v bistvu dogajalo s sporno maketo?

Maketa drugega tira Divača-Koper je val razburjenja povzročila, ko so v javnost najprej prišle informacije, da naj bi bila preplačana. Na razpis direkcije za infrastrukturo sta ponudbi poslali podjetji RPS in Art Rebel 9, prvo je ponudilo ceno 60.851 evrov, drugo 133.590 evrov. Izbrano je bilo podjetje Art Rebel 9, pozneje pa se je izkazalo, da je podjetje RPS zmagovalčev podizvajalec.

Direkcija RS za infrastrukturo je od pogodbe odstopila, saj izbrani izvajalec ni prijavil podizvajalca. Prvi mož direkcije Damir Topolko je takrat še pojasnil, da je pri izbiri izvajalca za izdelavo makete prišlo do napake. Pristojna komisija je pri izračunu uporabila program excel, pri čemer formule “niso bile ustrezno korigirane”.

Direkcija je Agenciji za varstvo konkurence naročila, naj preveri, ali so bila ravnanja obeh ponudnikov pri javnem naročilu za izdelavo makete drugega tira skladna s predpisi. A je ta maja lani sporočila, da ne bo uvedla nadzorstvenega postopka, saj je ugotovila, da je do sodelovanja med izbranim ponudnikom in neizbranim ponudnikom prišlo šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila.

O današnjih hišnih preiskavah naj nebi bila obveščena Alenka Bratušek

Na koga je preiskava usmerjena, ministrica za infrastrukturo Bratuškova ne ve. Zato tudi še noče napovedovati, ali bo moral oditi Topolko. Doslej je, kot je povedala, naredila “vse zamenjave, o katerih sem razmišljala”, natančneje je zamenjala direktorja direktorata za letalstvo in pomorstvo. “Ostalo pa, ko bo čas,” je dodala.

Sama sicer o izdelavi makete ne razmišlja, ne ve pa niti, kje se nahaja stara sporna maketa. “Nisem je niti videla niti spraševala, kje je in kako je. Mi je bilo pa zagotovljeno, da zanjo ni bil porabljen niti evro davkoplačevalskega denarja,” je še povedala.

viri: STA, Maribor24

M.G.

The post V Mariboru hišne preiskave zaradi makete drugega tira appeared first on e-Maribor.

Včeraj je po vsej državi potekal referendum. Volivci so glasovali o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške povezave Divača-Koper. Od 7.00 zjutraj do 19.00 zvečer je bilo odprtih 3203 volišč, od tega je bilo 3083 rednih volišč in 88 OMNIA volišč, kjer lahko glasujejo volivci zunaj kraja stalnega prebivališča. Slovenski državljani so lahko glasovali tudi na 32 diplomatsko konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. O zakonu bi lahko glasovalo 1,71 milijona volilnih upravičencev, udeležilo se ga je okoli 20 odstotkov volivcev.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 8. maja 2017?

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah, glasovanja se je udeležilo nekaj več kot 343 tisoč volivcev, je delni izid, da je zakon podprlo 53,6 odstotka volivcev, proti pa je glasovalo 46,4 odstotkov volivcev. Tako bo zakon stopil v veljavo in se začel uporabljati šest mesecev po uveljavitvi. Da bi pobudnik referenduma Vili Kovačič s svojim predlogom uspel in bi bil zakon zavrnjen, bi se morala proti izreči večina volivcev, ki je glasovala na referendumu, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Tudi večina volivcev, ki so na referendumu o zakonu o drugem tiru glas oddali predčasno, je zakon podprla. Za je namreč glasovalo 54,14 odstotka, proti pa 45,86 odstotka volivcev.

Na izide referenduma so se že odzvali pobudnik referenduma in vlada. Pobudnik Vili Kovačič je napovedal ustavno pritožbo in računsko sodišče. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ocenil, da je nizka udeležba na referendumu pokazala, »da imajo volivci dovolj političnih igric.«

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ocenil, da je referendum nepotreben eksperiment pobudnikov ter, da volivci z nizko udeležbo sporočajo, da o tej temi ne želijo odločati na referendumu, ampak odgovornost prepuščajo vladi, da nadaljuje s projektom. Poslanec SDS Ljubo Žnidar je napovedal, da bodo v SDS pozorno spremljali projekt izgradnje drugega tira in opozoril, da se je v referendumski kampanji cena drugega tira znižala iz 1,7 milijarde na nekaj manj kot milijardo evrov.

J. L.

The post Zakon o izgradnji Drugega tira sprejet appeared first on e-Maribor.

Ustavno sodišče je zavrglo drugo pobudo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti dopisa o določitvi roka za zbiranje podpisov za razpis referenduma o drugem tiru. Sodišče je v svojem sklepu navedlo, da je pobudnik, kljub zatrjevanim nepravilnostim pri zbiranju podpisov v predhodnem referendumskem postopku, uspel uveljaviti ustavno pravico zahtevati referendum, s čimer je nastala tudi pravica glasovati na referendumu. Sklep je tokrat Ustavno sodišče sprejelo soglasno.

Ustavni sodniki so presodili, da Vili Kovačič, ni izkazal pravnega interesa za presojo ustavnosti postopka sprejemanja zakona in v tem okviru nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili državni organi (Ministrstvo za obrambo RS) v referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru in ki naj bi pomenile kršitev ustavne pravice zahtevati razpis referenduma. Vili Kovačič trdno stoji na stališču, da je ministrstvo za obrambo z dopisom Sindikatu vojakov Slovenije, s katerim je prepovedalo izražati podporo referendumu o tem zakonu, kršilo ustavne pravice.  Po njegovem mnenju so zato zbrali nekaj tisoč podpisov manj za podporo referendumu.

Pred tem je Ustavno sodišče že zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o zakonu o drugem tiru, ki določa, da bo referendum  24. septembra. Kovačič je prepričan, da je odlok diskriminatoren do tistih, ki bi želeli sodelovati v kampanji, saj se ta začne v času dopustov. Ustavno sodišče pa je  presodilo, da  izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost; da bo v čas počitnic in dopustov padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje in da je slednje  pomembno tudi v luči nekaterih drugih (25-dnevnih) rokov, ki tudi sicer lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje (npr. plakatiranje, pravila medijev za izrabo programskega časa), v konkretnem primeru pa ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta (30. 8. 2017); da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje; in najpomembneje, da se bo pretežni del (tri četrtine) referendumske kampanje vendarle odvijal v mesecu septembru, ki v tem okolju običajno ni počitniški mesec.

Na odločitev sodišča se je kritično odzval Kovačič, ki je dejal: “Enostavno so zadevo preskočili tako, da so rekli, da smo bili uspešni pri zbiranju podpisov in da zadeva ni več potrebna ustavnopravne presoje.” Povedal je tudi, da je v ponedeljek poslal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice glede svoje prve pobude o določitve datuma izvedbe referenduma in upa, da bodo evropski sodniki “dali lekcijo” sedmim slovenskim sodnikom.

M. T.

The post Vili Kovačič poslal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice appeared first on e-Maribor.

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, na seji 13. julija 2017, zavrnilo njegovo pobudo. Referendum bo torej 24. septembra.

Vili Kovačič in opozicija sta predlaga, da bi bil referendum na isti dan kot volitve predsednika države. To so utemeljevali z ekonomskimi razlogi, saj bi privarčevali okoli 3 milijone evrov, če bi bil referendum in volitve na isti dan. Kovačič je v svoji pobudi tudi navajal, da odlok določa datum referenduma tako, da se tridesetdnevna kampanja začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic, kar je z vidika enakih možnosti državljanov diskriminatorno tako do pobudnika referenduma kot tudi do udeležencev, ki bi želeli ali so se že najavili sodelovati v kampanji. Po njegovem mnenju se referendumska kampanja ne bi smela začeti pred 1. sdptembrom, saj bi to pomenilo nedopustno krajšanje kampanje.

Okoliščine, ki jih je Ustavno sodišče pri presoji upoštevalo in jih navaja v svojem sklepu so, da izvajanje kampanje med počitnicami in dopusti samo po sebi ne pomeni, da je kampanja v celoti onemogočena oziroma neučinkovita, v času sodobnih tehnologij gre kvečjemu za manjšo učinkovitost; da bo v čas počitnic in dopustov padla ena četrtina kampanje, pri čemer je to prva četrtina kampanje; da je slednje  pomembno tudi v luči nekaterih drugih (25-dnevnih) rokov, ki tudi sicer lahko vplivajo na učinkovitost referendumske kampanje (npr. plakatiranje, pravila medijev za izrabo programskega časa), v konkretnem primeru pa ti roki padejo čisto na konec meseca avgusta (30. 8. 2017); da gre za zadnji teden počitnic in dopustov, ko je razumno pričakovati, da so se volivci večinoma že vrnili v vsakdanje življenje; in, najpomembneje, da se bo pretežni del (tri četrtine) referendumske kampanje vendarle odvijal v mesecu septembru, ki v tem okolju običajno ni počitniški mesec. Dalje US navaja, da dokler se Državni zbor pri določanju datuma glasovanja na referendumu giblje v ustavnem okviru, ima široko polje proste presoje, zato so neutemeljene navedbe pobudnika, da mora Državni zbor zaradi zagotovitve čim večje udeležbe na referendumu za dan glasovanja na referendumu določiti isti datum kot za volilni dan.

Ustavna sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič sta k sklepu podala odklonilno ločeno mnenje. Po mnenju Marka Šorlija Državni zbor datuma referenduma ne bi smel določiti tako, da se tridesetdnevna referendumska kampanja prične v času dopustov in parlamentarnih počitnic. Ne vidi nikakršnega nujnega razloga, zaradi katerega bi bilo treba za začetek referendumske kampanje določiti datum 25. 8. 2017. Lahko bi bil določen katerikoli drugi datum, ki bi omogočil, da se celotna kampanja izveden izven čas letnih dopustov in počitnic.

Mnenje Klemna Jakliča je da, na tem področju za glasove volivcev tekmujejo politične stranke s svojimi različnimi programi in predlogi urejanja in da je nesporno, da določen datum referenduma, ko se referendumska kampanja začne v času poletnih počitnic predstavlja omejitve pri demokratičnih pravicah državljanov in da so možnosti določiti tudi katerikoli datum), ki pravic, o katerih presojajo, sploh ne obremeni oziroma jih več kot očitno omeji bistveno manj; da bi takšne bi bile na primer skoraj vse nedelje, ki nastopijo po sedaj določenem datumu glasovanja, t.j. 24. 9. 2017.

Vili Kovačič je za STA pojasnil, da sklep sodišča še preučuje in da v njem vidi kontradiktornost, ker sta dva ustavna sodnika glasovala proti in da bodo videli, kaj bodo naprej, lahko gre zadeva tudi na evropsko sodišče

Predsednik DZ Milan Brglez je z odločitvijo US zadovoljen. Meni in verjame, da so državljanke in državljani dovolj modri, da bodo sami presodili, kako glasovati na referendumih – za, proti ali pa se vzdržati oz. se ne udeležiti referenduma.

The post Ustavno sodišče RS odločilo: referendum o drugem tiru bo 24. septembra appeared first on e-Maribor.

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo in pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru, Vili Kovačič, sta zbrala več kot 48.000 tisoč podpisov volivk in volivcev za razpis referenduma o drugem tiru.

Danes je podpise podpore za referendum Vili Kovačič vložil v Državni zbor in ob tem ponovil, da si prizadevajo, da bi bil referendum razpisan na isti dan kot volitve predsednika države.

Na novinarskim konferenci je Vili Kovačič še povedal, da so podali tudi predlog za kazenski pregon predsednika Vlade Mira Cerarja, saj je prepričan, da sta Cerar in Vlada zavestno z namenom oškodovanja, z lažnim prikrivanjem dejanskih okoliščin spravila v zmoto in pustila v zmoti slovenske državljane, jih s tem zapeljala, da v škodo svojega ali tujega premoženja opustijo podporo referendumu o drugem tiru. Meni, da so bili zavedeni tud poslanci DZ.

Da Vlada projekt drugi tir nadaljuje po prvotnem načrtu, pa je povedali državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben. Opozoril je, da je Sloveniji Evropska komisija dodelila 44,3 milijone evrov za pripravljalna dela za projekt drugi tir, ki naj bi bil objavljen v avgustu. Razpis bo odprt nekje tri mesece, vmes pa bi bilo tudi glasovanje na referendumu in potem bi se dela lahko nadaljevala.

The post Vili Kovačič zbral več kot 48.000 podpisov za razpis referenduma o drugem tiru appeared first on e-Maribor.

Poslanci Državnega zbora (DZ) so včeraj na izredni seji odločili, da bo glasovanje o zakonu o drugem tiru v nedeljo 24. septembra 2017. 50 poslancev koalicijskih strank je podprlo predlog Odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, medtem ko je 18 poslancev opozicijskih strank glasovalo proti datumu izvedbe referenduma na dan 24. september.

Opozicijske stranke in predlagatelj referenduma Vili Kovačič so predlagali, da bi bil referendum na isti dan kot volitve predsednika republike, da bi se tako izognili dodatnim stroškom za izvedbo referenduma. Vili Kovačič je razočaran napovedal, da bo vložil zahtevo za začasno zadržanje Odloka o razpisu referenduma. Nedopustno se mu zdi, da se bo referendumska kampanja začela sredi počitnic, prav tako pa še ni končan diskriminatorni postopek ravnanja Ministrstva za obrambo proti Sindikatu vojakov Slovenije, in po prepričanju Civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo, DZ sploh ne bi smel odločati o odloku.

V ponedeljek, 3. julija, se je Vili Kovačič zaradi datuma razpisa zakonodajnega referenduma srečal tudi s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki mu je pojasnil, da je to odločitev DZ in v ta postopek ne more posegati.

Državna volilna komisija bo z delom začela že danes. Na svoji 3. seji bo obravnavala rokovnik, navodila volilnim komisijam za izvedbo referenduma, določila vsebino in obliko glasovnice, določila volišča na diplomatsko konzularnih predstavništvih in ostale sklepe potrebne za izvedbo referenduma.

The post Referendum o drugem tiru bo 24. septembra 2017 appeared first on e-Maribor.

Železniška povezava med Divačo in Koprom je bila zgrajena šele po 2. svetovni vojni, leta 1967, za potrebe tovornega prometa, ki ga je opravljala Luka Koper. Še danes Koper z ostalo Slovenijo v železniškem prometu povezuje le 44 km dolga enotirna elektrificirana železniška proga. Zaradi tehnične opremljenosti je zmogljivost proge omejena. Promet ovirajo tudi remonti, modernizacija, podori, v poletnem času pa še travniški in gozdni požari, ki so posledica iskrenja na tirih.

Odsek proge Divača–Koper je sestavni del vseevropskega omrežja za transport (omrežja TEN-T), in ima še vedno največji pomen predvsem za železniški mednarodni tovorni promet, in s tem za Luko Koper. Medtem ko potniški promet predstavlja manjši delež, in to predvsem v poletnih mesecih, ko vozijo »kopalni vlaki«.

Luka Koper v študiji »Vrednotenje ukrepov na prihodnjem slovenskem prometnem omrežju. Projekt Divača – Koper« ugotavlja, da se bo v tovornem pristanišču Koper v prihodnosti (do leta 2030) povečal pretovor tako avtomobilov, tekočih goriv, razsutega tovora kot kontejnerjev, in da je bilo 60% pretovorjenega odpeljanega po železnici.

Vlada Republike Slovenije je po nujnem postopku konec marca 2017 določila predlog zakona Železniška povezava Divača − Koper , ki ga je Državni zbor nato z večino sprejel.

Po predlogu investicijskega programa, ki je bil izdelan oktobra 2013, znaša ocena investicijske vrednosti gradnje drugega tira med Divačo in Koprom 1.289.878.629,00 EUR (z DDV, stalne cene april 2013), kar je veliko preveč. S preplačano državno investicijo, država siromaši druge regije, predvsem Severovzhodno Slovenijo, ki spada med manj razvite dele. Maribor z okolico je od relacije drugega tira geografsko oddaljen, zato neposrednih ekonomskih vplivov tukaj ne pričakujemo. Upamo, da bi prevoz tovora po železniških tirih zmanjšal promet po že tako (pre)obremenjeni avtocesti proti Madžarski in s tem posledično manj izpušnih plinov ter čistejši zrak.

Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo, je zato začela 19. maja 2017 zbirati podpise volivk in volivcev za razpis referenduma o drugem tiru. Za zbiranje podpor je pobudnik določil geslo: Proti dvojni ceni za enojni tir. Zbrati mora 40.000 podpisov volivcev.

Predlagatelj referenduma poziva ljudi, da oddajo svoj podpis in poudarja: »Mi smo za drugi tir, za normalno ceno.«

Evidentiranje podpor volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper bo potekalo pri vseh upravnih enotah in krajevnih uradih v Sloveniji, v času njihovih uradnih ur, do 22. junija 2017. Če želite oddati svojo podporo si lahko obrazec natisnete tukaj. (povezava na obrazec).  Uradna oseba mora pred potrditvijo obrazca ugotoviti identiteto predlagatelja, zato morate s seboj imeti veljavni osebni dokument (osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje).

Podpisan in potrjen obrazec nato pošljete na naslov Vili Kovačič, Na Straški vrh 26 ali Referendum drugi tir, p.p. 122, 1000 Ljubljana.

The post »Mi smo za drugi tir, za normalno ceno« appeared first on e-Maribor.