Le kaj hodi po glavi tistim Slovenkam, ki nudijo zatočišče tujcem v Sloveniji, da tu ostanejo, na najbolj lahek a perverzen način. S poroko?

Na prav zanimiv način skušajo migranti, ki na ilegalni način vstopajo v našo državo pridobiti državljanstvo. In najlažji način pri tem je poroka. Državljan tretje države mora sicer predložiti potrebne dokumente za sklenitev zakonske zveze v Sloveniji. Po pridobitvi dovoljenja za prebivanje lahko državljan tretje države zakonito prebiva v Sloveniji. V primeru daljšega prebivanja (npr. več kot 5 let ali po pridobitvi stalnega prebivališča) lahko državljan zaprosi za stalno prebivališče. Po določenem času (najmanj 5 let zakonitega prebivanja v Sloveniji, odvisno od pogojev) lahko zaprosi tudi za slovensko državljanstvo, če izpolnjuje pogoje (vključno z znanjem slovenskega jezika). To pravi zakon. A razmišljanje migrantov, ki ilegalno vstopajo na ozemlje Slovenije, je večkrat povsem drugačno.

In zanimivo je, kot pišejo Slovenske novice, več takih primerov na dan, da se, v tem primeru Nigerijci, sploh odločijo za poroko s Slovenkami. Baje naj bi bile kar po tri take prošnje na dan. A vse seveda ne dobijo zeleno luč. Matičarka naj bi namreč pri enem takem “zaljubljenemu” paru ugotovila, da je za bodočega zakonca predvidena deportacija iz Slovenije, in dejala, da bo pred odobritvijo poroke sprožila posebni ugotovitveni postopek, ki je predviden v primerih, ko obstaja sum, da bi bila zakonska zveza sklenjena predvsem zato, da bi eden od bodočih zakoncev pridobil dovoljene za bivanje v Sloveniji.

Zanimivo je, da morajo v tem primeru na take podrobnosti biti previdne predvsem matičarke. S takimi porokami, bi se namreč morali ukvarjati policija.

Pa so Slovenke, ki se hočejo poročiti z Nigerijci, res tako hudo zaljubljene, ali pa le navezane na denar? To pa je drugo vprašanje.

The post Pred deportacijo se je Nigerijec še hotel poročiti s Slovenko? appeared first on e-Maribor.

Mesto umetniške vodje Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), zaseda človek, ki ne zna slovensko in še več, kritizira državo Slovenijo. To je Goran Injac!

Kako je to mogoče? Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Je pa zanimivo. Po zaslugi Aste Vrečko je pridobil slovensko državljanstvo po postopku t.i. Izredne naturalizacije, kar pomeni pridobitev državljanstva z lažjimi pogoji.

“In pravi, da ne zna slovensko, ker mu ves čas kažemo, da ni zaželen. Očitno mu to kažemo s tem, da je lahko direktor slovenskega gledališča. Blagor ubogim na duhu …”, je eden izmed komentarjev, ki se usul v zvezi z vsebino intervjuja Gorana Injaca za Mladino izpred treh let.

Je pa zanimivo. Ravno ta Srb, ki ne zna niti jezika, oziroma noče govoriti slovenko, je državljan Slovenije in ne boste verjeli, celo umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira državo, od katere je dobil državljanstvo. Ampak na kakšen način je državljanstvo dobil?

“Dobil sem enakost, na isti upravni enoti, kjer so me leta diskriminirali, me odpošiljali, me je zdaj pričakala prijazna gospa z besedami: »Dobrodošli!«. Me popeljala v sobo, kjer sem prisegel in nato so mi v eni uri uredili vse, kar sem potreboval, brez stalnega prebivališča sem dobil potni list, s srbskim naslovom, s katerega sem odšel pred 25 leti. Uslužbenci so postali prijetni ljudje. Pomislil sem: ‘Sanjam. Nisem več nevarnost. Nisem grožnja. Jaz sem zdaj »naš«.’ Vse to je na hitro uredila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je  uporabila inštitut izredne naturalizacije, piše Dnevnik.

 Zakonska možnost izredne naturalizacije omogoča pridobitev slovenskega državljanstva posamezniku, vendar le, če ta prinaša državi koristi na določenem področju družbenega življenja: znanstvenem, gospodarskem, kulturnem, nacionalnem ali podobnih. Je torej kritiziranje države, ki je Goranu dala državljanstvo in nepoznavanje in govorjenje slovenskega jezika razlog za državljanstvo?

The post Vrečkova uredila državljanstvu človeku, ki noče govoriti slovensko in kritizira državo Slovenijo? appeared first on e-Maribor.

Popisi prebivalstva se izvajajo po vsem svetu. K izvedbi popisa prebivalstva Slovenijo zavezuje tudi Uredba Evropske skupnosti iz leta 2008.

Pozivi k vključevanju narodnosti in veroizpovedi v popis prebivalstva Slovenije!

Statistični urad RS bo v letošnjem letu izpeljal že 19. popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj V Sloveniji. To bo že četrti popis, ki bo izpeljan registrsko, piše časopis Slovenec. A Slovenija, nebi bila Slovenija, če se tudi pri tej zadevi, kot je popis prebivalstva nebi zapletalo. V popisu prebivalstva tokrat želijo, da naj ta nebi vseboval popisa prebivalstva glede opredelitve glede narodnosti in veroizpovedi. Zato že prihajajo glasne pobude po ponovnem vključevanju narodnosti in veroizpovedi v popis prebivalstva Slovenije.

[color-box color=”blue”] “Ker je slovenska država nastala zaradi volje slovenskega naroda in ker smo Slovenci tudi med osamosvajanjem tvegali svoja življenja, da bi dosegli ta cilj, imamo  pravico vedeti,  kaj se z našim narodnim telesom dogaja. To pomeni, da imamo pravico poznati statistične podatke o gibanjih, o rasti in upadanju prebivalstva,” pa so zapisala pri Slovenski ljudski stranki.[/color-box]

Kakšno pa je vaše mnenje? Sodelujte v anketi!

[poll id=”70″]

Lani se je za državljana Slovenije izreklo 1.944.627 ljudi

Pred natanko letom dni, 1. januarja 2020, je imela Slovenija 2.095.861 prebivalcev. Moških je bilo 1.051.066, žensk pa 1.044.795. Številčno razmerje med moškimi in ženskami se je prvič v več kot 160-letni zgodovini obrnilo v prid moškim sredi leta 2019. za državljane republike Slovenije se je lani izreklo 1.944.627 ljudi, za tujega državljana pa 166.834 ljudi.

Število prebivalcev Slovenije se je v tretjem četrtletju leta 2020 povečalo za 11.335. Število državljanov Slovenije se je povečalo za nekaj več kot 7.000, število tujih državljanov pa za 4.300.

PM

The post Pozivi k vključevanju narodnosti in veroizpovedi v popis prebivalstva Slovenije! Anketa! appeared first on e-Maribor.