Dan Samostojnosti in Enotnosti v Sloveniji praznujemo 26. decembra, in je praznik, s katerim se spominjamo ključnih trenutkov začetkov države. Leto 1990 označuje ključen trenutek, ko je več kot 88 % prebivalcev na plebiscitu podprlo neodvisnost in odcep od Jugoslavije. Temeljni akt o samostojnosti in neodvisnosti, sprejet ravno na ta dan, je postavil temelje za suvereno in neodvisno Slovenijo.

26. december ni le številka na koledarju, temveč je izjemno pomemben dan, ki združuje slovenski narod v enotnosti. Praznovanja po vsej državi vključujejo različne kulturne in družbene prireditve, ki ponazarjajo ponos in pripadnost državljank in državljanov.

Slovenke in Slovenci se aktivno vključujemo v praznovanja tega zgodovinskega dogodka. Lokalne skupnosti organizirajo prireditve, ki vključujejo kulturne nastope, spominske slovesnosti in druge dejavnosti, ki izražajo spoštovanje do prehojene poti do samostojnosti.

Slovenija je po pridobitvi neodvisnosti dosegla pomembne mejnike. Vstop v Evropsko unijo in NATO sta krepila gospodarstvo ter pripomogla k socialnemu in kulturnemu napredku države. Dan samostojnosti in enotnosti tako postaja simbol napredka in povezanosti.

Dan Samostojnosti in Enotnosti v Sloveniji ne predstavlja le zgodovinskega ozadja, temveč je živahen izraz pripadnosti in spoštovanja do skupnih vrednot. Naj bo praznik opomin na prehojeno pot do neodvisnosti ter hkrati spodbuda k ohranjanju in krepitvi enotnosti slovenskega naroda v prihodnosti. Praznujmo ta dan kot priložnost za ponos in zavedanje o skupni zgodovini, ki nas je oblikovala v to, kar smo danes.

Izobešanje zastave ob prazniku je tradicionalen in spoštovanja vreden način izražanja narodnega ponosa in pripadnosti. To dejanje ima globoko simbolno vrednost in odraža spoštovanje do države, njenih vrednot ter pomembnih zgodovinskih trenutkov. V kontekstu praznovanja Dneva Samostojnosti in Enotnosti v Sloveniji, 26. decembra, izobešanje zastave postane še posebej pomembno.

Pomen izobešanja zastave:

Spoštovanje do države: Izobešanje zastave izraža spoštovanje do domovine in njenih vrednot.
Ponos in pripadnost: To dejanje simbolizira ponos in pripadnost državi ter skupnosti.
Spomin na zgodovinske trenutke: Ob praznikih, kot je Dan Samostojnosti in Enotnosti, izobešanje zastave poudarja zgodovinske dosežke in enotnost naroda.

Izobešanje zastave ob prazniku je lep in spoštljiv način, kako se lahko posameznik ali skupnost vključi v obeleževanje pomembnih državnih ali nacionalnih dogodkov ter izrazi svojo navezanost na domovino.

The post 26. december – Dan Samostojnosti in Enotnosti: Pot k neodvisnosti appeared first on e-Maribor.

Makarovičeva je včeraj na Prešernovi proslavi le-to pokvarila s svojim recitalnim izpadom, ko je na vsak način hotela zrecitirati svojo pesem.

Vsakokrat ko levičarji vodijo ministrstvo za kulturo je nekaj hudo narobe. Spomnimo se podelitve Prešernove nagrade Maji Smrekar, ki je dojila psa in Simone Semenič, ki je na trebuhu izrezala slovensko zastavo. Kje je tu umetnost?

Letošnjo prireditev pa je pokvarila Svetlana Makarovič, s svojim prihodom na oder na katerega ni bila niti povabljena. Bi pa rada imela zavrnjeno Prešernovo nagrado in še denar, ki ji (ne) pripada.

Hudobnost, nečimrnost, ali pa le biti v središču pozornosti. Svetlana Makarovič je dodala kulturi 5 minut sramote, skupaj z Jašo Jenullom pic.twitter.com/b2pYr93PHF

— Portal e-maribor.si – novi profil (@Embportal) February 7, 2023

So se pa na njen nastop množično odzvali ljudje na družbenih omrežjih:

"zasrala ( pokvarila ) mi je praznik" pic.twitter.com/lVHW9SaPTq

— Marijan Turjan (@MTurjan) February 8, 2023

Na predvečer slovenskega kulturnega praznika ne bi smeli na slavnostni oder CD spustiti zdraharja Jenulla in veliko sovražnico slovenstva ter vulgarno pesnico Makarovićko. Če pa je do tega že prišlo, bi morali televizijci sramotni kader takoj izbrisati. pic.twitter.com/1HASuP8kn9

— Jože Pogačar (@JozePogacar) February 8, 2023

Za božjo voljo, ali mi lahko nekdo pove"KDO JE TA STARINA MAKARO-TIĆ SVETLA-NE…??

— KALIGULA (@JanezMusic) February 8, 2023

Naslovnica slovenske izdaje priročnika za razvrednotenje družine in katoliške vere. Kulturni marksizem na odru Cankarjevega doma. pic.twitter.com/x75rKpd0IV

— Špela Slovenija (@SpelaSlovenija) February 8, 2023

Kajmak in marmelada. #prešeren pic.twitter.com/ikZkPFGq9T

— SLOventilator (@SLOventilator) February 8, 2023

Kako bizarno bitje… tako bizarno kot hlače na Jenullu. pic.twitter.com/DqkHojmQpl

— Johanca #CлаваУкраїні (@Johanca_4me) February 7, 2023

Dragi sodržavljani. Imam eno prošnjo. A se lahko samoukinemo kot država? In začnemo popopnoma na novo, iz nule? Ker jaz ne vidim druge rešitve. pic.twitter.com/7e5zWCQ3mW

— brutusReloaded (@brutus91101394) February 8, 2023

Le kaj bi France Prešeren spesnil o sinočni proslavi, ki nosi njegovo ime? Ponosen sigurno ne bi bil!

— Jana Vejnovic (@VejnovicJana) February 8, 2023

Pirc Musar, Golob, Jenull, Makarovič. Ja, sem smo padli kot država.

— DDDDMMMM (@DavidMajcen) February 8, 2023

Levičarji imajo ponavadi šlic zadaj! pic.twitter.com/qVH6xWUPNT

— Ferdinand Pušnik (@PusnikFerdinand) February 8, 2023

vir: družbena omrežja

The post Svetlana Makarovič pokvarila kulturni praznik? Odzivi na družbenih omrežjih appeared first on e-Maribor.