[vc_row][vc_column][vc_column_text]Sedaj že nekdanji generalni državni tožilec (hik!) Drago Šketa, je včeraj polnil levičarske naslovnice, ko je zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil.

Mariborčan, sicer ne velja na nikakršno avtoriteto. Da je v prijateljskih odnosih z Rusijo so mediji že velikokrat poročali. Lani (pred napadom Rusije na Ukrajino) je potoval celo v Moskvo na praznovanje 300-letnice ruskega tožilstva.

Kot piše Požareport. Dejstvo, da generalni državni tožilec odstopi, če ga ujamejo, ko vozi pijan, je pa res minimum higiene nekega javnega funkcionarja, še posebno vodilnega tožilca v državi. In levi mediji so ga včeraj prikazovali, kot nekakšnega boga, s pokončno hrbtenico. No Šketa je vse prej kot to.

Kot danes Piše Bojan Požar, na svojem portalu,  je Šketa dokazal, da je bebec, ne pa človek z integriteto. Ker generalni državni tožilec, ki/ko se ga zasebno napije, bi se moral domov peljati s taksijem ali kakšnim kolegom, ne pa da pijan vozi sam in tako na cesti ogroža vse druge in samega sebe. Kakšna osebna integriteta je pa to? Kaj pa če bi se samo sam zaletel in – bognedaj – umrl, bi to spet bila najvišja stopnja integritete? Ne nazadnje, zaradi pijančevanja je državi povzročil nepotrebne stroške z iskanjem novega generalnega tožilca. Zato, lepo prosim, malo več resnosti v tej državi.”

A le kdo bo resen, ob cirkusu, ki nam vlada[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0UlRTIlOUUlQTElRUYlQjglOEYlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZoYXNodGFnJTJGUG8lMjVDNSUyNUJFYXJlcG9ydCUzRnNyYyUzRGhhc2glMjZhbXAlM0JyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSUyM1BvJUM1JUJFYXJlcG9ydCUzQyUyRmElM0UlMjBSZXMlMjBuYXMlMjBzdHJpJUM1JUJFZWpvJTIwa290JTIwb3ZjZSUzQSUyMGdlbmVyYWxuZWdhJTIwZHIlQzUlQkVhdm5lZ2ElMjB0byVDNSVCRWlsY2ElMkMlMjBraSUyMGplJTIwdm96aWwlMjBwaWphbiUyQyUyMG5hbSUyMHpkYWolMjAtJTIwcG9saXRpa2ElMjBpbiUyMG1lZGlqaSUyMC0lMjBjaW5pJUM0JThEbm8lMjBwcm9kYWpham8lMjBrb3QlMjBvaCUyMGluJTIwc3Bsb2glMjAlQzQlOERhc3RuZWdhJTIwbW8lQzUlQkVhJTIweiUyMHZlbGlrbyUyMG9zZWJubyUyMGludGVncml0ZXRvJTIwJUUyJTk4JTk1JUVGJUI4JThGJTNDYnIlM0VWZSVDNCU4RCUzQSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0LmNvJTJGQWk4QmM2TXcyUSUyMiUzRWh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRkFpOEJjNk13MlElM0MlMkZhJTNFJTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnR3aXR0ZXIuY29tJTJGTXByYXZvc29kamUlM0ZyZWZfc3JjJTNEdHdzcmMlMjU1RXRmdyUyMiUzRSU0ME1wcmF2b3NvZGplJTNDJTJGYSUzRSUyMCUzQ2ElMjBocmVmJTNEJTIyaHR0cHMlM0ElMkYlMkZ0d2l0dGVyLmNvbSUyRkRyemF2bml6Ym9yJTNGcmVmX3NyYyUzRHR3c3JjJTI1NUV0ZnclMjIlM0UlNDBEcnphdm5pemJvciUzQyUyRmElM0UlMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdC5jbyUyRjRIdUMzV0Jrb0olMjIlM0VwaWMudHdpdHRlci5jb20lMkY0SHVDM1dCa29KJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRnAlM0UlMjZtZGFzaCUzQiUyMEJvamFuUG8lQzUlQkVhciUyMCUyOCU0MEJvamFuUG96YXIlMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZCb2phblBvemFyJTJGc3RhdHVzJTJGMTcwOTA2ODAyNzk4NjE1MzYwNyUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFT2N0b2JlciUyMDMlMkMlMjAyMDIzJTNDJTJGYSUzRSUzQyUyRmJsb2NrcXVvdGUlM0UlMjAlM0NzY3JpcHQlMjBhc3luYyUyMHNyYyUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGcGxhdGZvcm0udHdpdHRlci5jb20lMkZ3aWRnZXRzLmpzJTIyJTIwY2hhcnNldCUzRCUyMnV0Zi04JTIyJTNFJTNDJTJGc2NyaXB0JTNF[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row]

The post Bojan Požar: “Šketa je dokazal, da je bebec?” appeared first on e-Maribor.

Generalni državni tožilec Drago Šketa danes nepreklicno odstopa s svojega položaja, zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Pijanega so ga dobili mariborski policisti.

Drago Šketa, Generalni državni tožilec, je vozil pijan, so ugotovili mariborski policisti. Napihal je namreč 0,37 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Šketa je bil na položaju generalnega državnega tožilca od leta 2017. Letos spomladi je bil kot prvi generalni državni tožilec doslej ponovno imenovan na to funkcijo. Mandat generalnega državnega tožilca sicer traja 6 let. Piše portal N1.

Škete se predvsem spomnimo po tam, ko ni želel preganjati protestnike, kateri so nosili transparente s sovražno vsebino, na katerih so bili tudi pozivi k smrti Janeza Janše. V času, ko je Šketa vodil mariborsko tožilstvo, se je odvijala tudi vrsta zadev v primeru Franc Kangler. Je pa tudi eden redkih tožilcev, ki se je dobrikal Putinu v Rusiji.

Je bil pa Šketa očitno, sprejemljiv tudi za Svobodo, saj ni nasprotovala njegovemu ponovnemu imenovanju.

The post Generalni tožilec Šketa, v Mariboru vozil pijan. Danes je ponudil svoj odstop! appeared first on e-Maribor.

Živimo v dobi družbenih omrežij, kar je dobro, saj le-ta razkrivajo marsikaj. Tudi odgovor, zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije.

Razkritje, zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije?

Za Branka Maslešo  zelo obremenjujoča sprejeta zakonodaja. razglašena v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije z oznako UL SRS, 26/72. Pri tem je Twiter uporabnica Fajonka napisala pomenljivi komentar: »Zakaj je bilo Brankotovo ‘Uvjerenje o položenom pravosudnom ispitu, SRBiH’ z dne 25.6.1976, na dan 1.4.1980, ko je Masleša nastopil službo sodnika v Kopru, nezadostno in v stvareh iz republiške pristojnosti na teritoriju SRS neveljavno. UL SRS, 26/72.« Po portalu Prava, piše Demokracija.

Kot prvi dokaz predloži Ukaz o razglasitvi zakona o pravosodnem podpisu. Podpisal ga je takratni predsednik Sergej Kraigher z dne 22. junija 1972. V njem piše, da se razglaša zakon o pravosodnem izpitu, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 21. junija 1972.

V prvem členu zakona piše: »Pravosodni izpit je strokovni izpit, ki ga opravljajo diplomirani pravniki, da si pridobijo z zakonom določene pogoje za opravljanje posameznih dolžnosti pri sodiščih, javnih tožilstvih, javnih pravobranilstvih, v odvetništvu in drugih službah pravne pomoči, v službah za kaznovanje prekrškov in drugih dolžnosti na področju pravosodja.«

Kot drugi dokaz pa razkritje tviterašice Fajonove, saj je vsa zgodba in pristnost pravosodnega izpita Branka Masleša pade na drugem členu omenjenega zakona sprejetega leta 1972. Med drugim piše sledeče: »Pravosodni izpit smejo opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.«

Nadalje, še pišejo pri portalu Prava.si, so za nekdanjega predsednika VS RS zelo obremenjajoči 17., 18. in 19. člen sprejetega zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972. Prav v njih jasno piše, da Masleša po sprejeti zakonodaji iz tega leta ni zadostoval nobenemu kriteriju, da bi opravil pravosodni izpit. V njih pa tudi piše, da se pravosodni izpiti po stari zakonodaji priznavajo le do leta 1959. Branko Masleša pa je bil takrat star vsega sedem let. »Pozorno si preberite vse tri člene in ocenite sami, ali so argumenti tviterašice Fajonka dovolj pristni, da sedanji vrhovni sodnik Branko Masleša ne bi smel opravljati tisočinsko sekunde na mestu sodnika,« opozarjajo pri Prava.si.

V 17. členu Zakona o pravosodnem izpitu iz leta 1972 piše, da so s pravosodnim izpitom izenačen tudi sodniški ali odvetniški izpit, izpit za nižjega pravnega referenta, opravljen do 29. decembra 1955 pred republiškim upravnim organom, pristojnim za pravosodje ali javnim tožilstvom LRS, kot tudi drugi izpiti, ki so bili po dosedanjih predpisih izenačeni s sodniškim, odvetniškim oziroma pravosodnim izpitom.

V 18. členu piše, da je s pravosodnim izpitom izenačen izpit, ki ga opravijo oficirji pravne službe in vojaški uslužbenci Jugoslovanske ljudske armade kot diplomirani pravniki za majorja oziroma za vojaškega uslužbenca pravne službe III. razreda po pogramu, ki obsega predmete, naštete v 12. členu tega zakona.

Zanimiva je tudi vsebina 19. člena. V njem piše, da s tistimi, ki so opravili pravosodni izpit, so v pravicah izenačeni:

1. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 izvoljeni oziroma imenovani za sodnika, arbitra državne arbitraže, javnega ali vojaškega tožilca, javnega pravobranilca ali njihovega namestnika ali pomočnika za tajnika ali višjega referenta ali svetnika vrhovnega sodišča in so na teh mestih delali več kot pet let;

2. tisti, ki so bili kot diplomirani pravniki do 1. januarja 1959 imenovani oziroma postavljeni za opravljanje preiskav in poizvedb v službi javne ali državne varnosti in so to delo opravljali več kot pet let;

3. tisti, ki so do uveljavitve tega zakona kot diplomirani pravniki pet let opravljali pravniško delo v Jugoslovanski ljudski armadi ali pri drugih organih.

The post Zakaj Branko Masleša ne bi smel nikoli opravljati sodniške funkcije? appeared first on e-Maribor.

V mariborski trgovini Tuš je bralec Demokracije opazil upokojenega vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca. Bil je brez maske, čeprav so maske v Tušu obvezne.

Mariborski vrhovni državni tožilec v živilski trgovini kar brez maske

Andrej Ferlinc je znan iz primera Patria. Tožilstvo je na montiranem političnem procesu, v katerem je bil obsojen takratni vodja opozicije in sedanji predsednik vlade Janez Janša, takrat obtožnico gradilo na konstruktu, da naj bi Janša dobil obljubo nagrade na neznanem kraju ob neznanem času na neznan komunikacijski način. To je ustavno sodišče kasneje prepoznalo kot hudo kršitev človekovih pravic.

Ferlinc je tudi znan po tem, da se je po Mariboru sprehajal z razvpitim slikarjem Juretom Cekuto. To ne bi bilo nič nenavadnega, če Cekuta ne bi bil v zadevi Patria II. obsojen na prvi stopnji, preganjal pa ga je ravno Ferlinc.

Mariborski vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc v živilski trgovini kar brez maske

Taka pa je nedotakljivost državnih tožilcev. Med največjo epidemiološko krizo v Slovenijo se prvi državni tožilec sprehaja brez maske. V mariborski trgovini Tuš ga je namreč opazil bralec Demokracije. Kako so ga v Tuš sploh spustili?

Si bo “frajer” napisal kazen kar sam?

P.M.

The post Mariborski vrhovni državni tožilec po nakupih kar brez maske! appeared first on e-Maribor.

Pravnik Saša Lazić se je odločil prispevati svoj delež pri odkrivanju gnilobe slovenskega pravosodja. Javno je obtožil vrhovnega sodnika, da je kršitelj človekovih pravic.

Tožilec Janul zagovornika vrednot slovenske pomladi ni spustil skozi pravosodni izpit

Vsi dobro poznamo družino Janull. Oče tožilec, sin upornik, mati pa… RAJE NEBI O TEM. No da jabolko ne pade daleč od drevesa je znano. Tudi pri družini Janull. Preberite zgodbo, ki so jo pridobili novinarski kolegi portala Nova24TV:

Saša Lazić je leta 2013 diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegovo diplomsko delo je nosilo naslov “Religiozni vpliv na pravno ureditev Bosne in Hercegovine.” Po diplomi je opravil pripravništvo kot odvetniški pripravnik in tudi kot sodniški pripravnik pri višjem sodišču v Kopru. Prvič je k pravniškemu državnemu izpitu (PDI) pristopil junija leta 2019, kjer ni opravil pisnega dela. V drugo je šel na izpit štiri mesece kasneje, le da tokrat ni opravil ustnega dela PDI. V obeh primerih je bil za predsednika izpitne komisije določen Hinko Jenull, čeprav imajo na seznamu več kot dvesto izpraševalcev, ki so pravni strokovnjaki. “Po mojem mnenju ni slučajno, da je bil določen ravno meni. V času študija sem bil že takoj v prvem letniku Pravne fakultete v Ljubljani izločen od večine, ker sem imel svoje mnenje, ki sem ga tudi izražal, razmišljal sem pač s svojo glavo,” je povedal Lazić.

Zoper odločbo o opravljanju pisnega dela PDI je vložil tožbo na Upravnem sodišču RS, odgovora do zdaj še ni prejel. Prav tako je vložil tožbo zoper drug zapisnik o opravljanju ustnega dela PDI, za katerega pa je prejel sklep, da se njegova tožba zavrže. Sodišče je navedlo, da je pravilno vložil tožbo, ker pa se sodišče ne spušča v presojo ocenjevanja, se tožba zavrže.  Saša Lazić je zoper Hinka Jenulla vložil tudi ovadbo zaradi storitve treh kaznivih dejanj pri ravnanju ob ustnem delu pravniškega državnega izpita. Jenullova “pajdašica” Barbara Klajnšek, sodnica ki je sodila tudi v zadevi Patria, pa je zavrgla njegov obtožni predlog.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

Ljudstvo se prebuja. Uni.dipl.pravnik Saša Lazič sredi Maxija trdi, da ga je vrhovni državni tožilec Jenull kar 2x lustriral na pravosodnem izpitu, saj je vedel, da je Lazič zagovornik vrednot slovenske pomladi! #Nedupustno #Jenull #PartijskiPedigre pic.twitter.com/PKIl8EJFF1

— Dejan Kaloh (@DKaloh) September 21, 2020

Tako se saga o krivosodju, ki se je začela s procesom proti Janezu Janši nadaljuje. Če si zagovornik slovenske pomladi, pravnega reda, sedanje vlade, potem pravosodnega izpita ne moreš narediti. Res neverjetno.

MG

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Kakršen oče, takšen sin! Zakaj pravnika, tožilec Jenull ni spustil skozi pravosodni izpit? appeared first on e-Maribor.

Že od samega začetka naj bi proti legitimni oblasti hujskal režiser Jaša Jenull, sin vrhovnega državnega tožilca, ki bi moral pri svojem delu uporabljati ničelno toleranco.

Sin (neodvisnega) državnega tožilca glavni na protestih proti vladi?

Gre za vidnega aktivista, ki je od prvega dne v svojih objavah na družbenem omrežju Facebook nasprotoval prav vsem potezam nove vlade, že 21. marca pa je tako pozival k prižiganju sveč pred parlamentom. Takrat, ko je bilo s strani zdravstvene stroke svetovano, naj se izogibamo prav vsakemu nepotrebnemu odhodu od doma. sedaj pa se njegovo sovraštvo proti vladi Janeza Janše samo še stopnjuje.

Sicer pa to ni še nič! (nepristranski) Vrhovni državni tožilec s kazenskega oddelka Hinko Jenull naj bi pod streho imel kar dva potencialna “delikventa”. Njegov sin Jaša Jenull je glavni pobudnik nelegalnih protivladnih protestov, ob tem pa ni pozabljena niti zgodba o nekdanji dolgoletni direktorici občinske uprave MOL Jožki Hegler, ki se je zaradi suma zlorabe položaja že znašla v preiskavi NPU. Šlo naj bi za tesno sodelavko Zorana Jankovića, ki je med drugim nad zaposlenimi izvajala prefinjen psihološki teror.

Sicer pa se včasih “skisa” tudi Jaši Jenulli, ko za sebe pravi, da je organizatorka t.i. kolesarske vstaje. Pa naj razume kdor more!

Očka, (neodvisni) državni tožilec pa nič?

MG

The post Sin vrhovnega državnega tožilca Hinka Jenulla, poziva na proteste? appeared first on e-Maribor.

V. d. generalnega direktorja policije Anton Travner se je sestal z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo. Sogovornika sta se dotaknila številnih tem, med drugim sta govorila o odprtih vprašanjih s področja prepovedanih prehodov meje in t. i. vojnega dobičkarstva v času epidemije koronavirusa.

Sogovornika sta se strinjala, da si bosta obe strani prizadevali za nadaljevanje dobrega sodelovanja med državnim tožilstvom in policijo, in pri tem izpostavila nekatere primere dobrih praks pri pregonu kaznivih dejanj.

Oba sta pogovore ocenila kot pozitivne in izrazila željo po nadaljevanju dobrega sodelovanja, še posebej na področjih, kjer je še prostor za izboljšave, denimo na področju skrajševanja časovnih okvirjev pri reševanju predkazenskih zadev.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Travner obiskal vrhovno državno tožilstvo appeared first on e-Maribor.