Povzročitelj

Vrsta Escherichia coli je del normalne črevesne flore v prebavnem traktu ljudi in živali. Večina sevov je nepatogenih za gostitelje, vendar pa so nekateri sevi pridobili različne virulentne dejavnike in tako postali patogeni. Zato lahko povzročajo različne nalezljive bolezni, najpogosteje okužbe sečil in črevesne okužbe.

E. coli, ki povzročajo črevesne okužbe, sodijo med enteropatogene (EPEC), enterotoksigene (ETEC), enteroinvazivne (EIEC), enteroagregativne (EAEC), difuzno adherentne (DAEC) in verotoksigene E. coli (VTEC/STEC) (1). Zanje se uporablja tudi izraz enterohemoragične E. coli (EHEC). Izraz izhaja iz besede hemoragični kolitis, to je vnetje črevesja, ki se kaže s krvavo drisko.

Klinična slika, ki jo povzroča EHEC

Med zelo patogene spada enterohemoragična E. coli (EHEC). Bakterija izloča strupe ali toksine, ki poškodujejo črevesno sluznico, lahko pa tudi druge organe. Bakterije imajo nizko »infektivno dozo«; to pomeni za okužbo osebe je potrebnih malo bakterij; približno od 50 do 70.

Inkubacija bolezni, to je čas od okužbe npr. zaužitja živila, do pojava prvih bolezenskih znakov, traja od 4 do 8 dni. Okužba z EHEC lahko poteka z različnimi kliničnimi slikami; okužbo brez znakov bolezni, blago drisko, krvavo drisko, ki jo spremljajo bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura, bruhanje. Redek zaplet je t.i. hemolitično uremični sindrom, HUS. Zaradi HUS pride do začasne odpovedi ledvic, slabokrvnosti.

Epidemiologija

Okužbe se pojavljajo po celem svetu, v sporadični in epidemični obliki.

Prenos okužbe

Okužbe z EHEC se ponavadi prenašajo s hrano, pogosto z govejim mesom. Govedo je namreč naravni vir enterohemoragične oz. verotoksigene E. coli. Epidemije so opisane po uživanju:jedi iz mletega govejega mesa npr. hamburgerjev; surovega kravjega mleka, tudi surove zelenjave, sadja, neprekuhanih, svežih sadnih sokov. Pomemben vir okužbe so navzkrižno kontaminirana živila – prenos bakterije s primarno okuženega na še neokuženo živilo (1).
Okužena je lahko pitna voda, voda, kopalne vode, voda s katero namakamo polja. Vode, s katero škropijo npr. surovo zelenjavo, vode, v kateri gojijo zelenjavo ipd.

Okužba se lahko prenaša tudi iz živali na ljudi. Opisani so primeri pri otrocih, ki so se okužili s stikom z živalmi pri delu ali obisku kmetije, živalskega vrta.

Možen je prenos okužbe iz človeka na človeka. EHEC se prenašajo fekalno oralno, to je iz iztrebka na roke, od tod pa na površine, v hrano itd. Ker je infektivni doza majhna, se okužba lahko zlahka širi, zlasti v družinah npr. med majhnimi otroci ipd.

[adinserter block=”3″]

Diagnostika

Diagnozo potrdimo z izolacijo verotoksigene E. coli iz iztrebka in / ali z dokazom prisotnosti verotoksina (strupa). Verotoksigeno E. coli dokažemo tako, da v verižni reakciji s polimerazo (PCR) določimo prisotnost genov za verotoksine vtx1 in / ali vtx2. Za dokazovanje verotoksinov najpogosteje uporabljamo različne imunološke metode (encimsko imunske teste, reverzno pasivno aglutinacijo lateksa, …).

Preprečevanje okužb

• zelo pomembno je natančno in dosledno umivanje rok zlasti po uporabi stanišča, pred pripravo hrane, pred zaužitjem hrane, med oziroma po previjanju dojenčka, po delu na vrtu, kmetiji, stiku z domačimi živalmi ipd;
• pomembno je varno ravnanje z živili: dobra toplotna obdelava zlasti hitro pokvarljivih živil; npr. mesa; pomembno je preprečeanje »križanja čistih in nečistih poti »v kuhinji; torej poti, po katerih potuje živilo, ki je že pripravljeno za zaužitje in poti, kjer pripravljamo živila, ki so še surova ali polsurova; takojšnje zaužitje živil po pripravi oziroma hranjenje hitro pokvarljivih živil v hladilniku;
• surovo sadje je potrebno temeljito oprati; surovo zelenjaov grobo očistiti in oprati;
• majhni otroci naj se ob obisku kmetij čim manj dotikajo živali; oziroma naj si takoj umijejo roke;
• uživanje neoporečne pitne vode; kopanje v urejenih kopališčih;
• posebna pozornost glede uživanja hrane, pijače in osebne higiene velja med potovanji po deželah s slabšim higienskim standardom

Cepiva proti okužbi z EHEC še ni na voljo.