Skupnega števila mrtvih zaradi komunističnega nasilja v Sloveniji ne bomo nikoli točno vedeli. Številke se gibljejo med 50.000 in 100.000 ljudmi. Večinoma nedolžnih, tudi golorokih žensk in otrok. A niti za en zločin ni nihče odgovarjal.

Na podlagi likvidacijskih seznamov so komunisti na- silno udirali v hiše, odvajali v gozdove svoje žrtve ali pa so jih umorili kar na domu. Med temi žrtvami so bili možje, fantje, žene, dekleta, otroci in celo – dojenčki. Iz spisa o dogodkih v Robu pri Velikih Laščah, iz izjav prič iz Tuhinjske doline in od drugih krajev vidimo, da so imeli komunisti ponekod kar prave človeške klavnice, kjer so mučili in pobijali svoje žrtve. Iz vseh krajev, iz katerih imamo popisane dogodke med komunistično revolucijo, nam popolnoma zanesljive priče podajajo isto sliko, kako so komunisti pobijali po vsej deželi njim neljube osebe. Po približnih cenitvah so v Ljubljanski pokrajini pomorili nekako do jeseni 1. 1941 kakih tri tisoč oseb, da si ni bilo nikjer niti najmanjšega oboroženega odpora proti njim. Tudi kasneje so pobijali v ljudi v krajih, kjer sploh ni bilo na Vaške straže in ne Slovenskega domobranstva, kot n.pr. v Tuhinjski dolini.

Kakor v vseh komunističnih revolucijah, tako so tudi v Sloveniji (in to med tujo okupacijo!) skušali s terorjem in masovnimi umori prestrašiti prebivalstvo, da bi se ne upalo upreti komunističnemu nasilju. V komunističnem arhivu v Ljubljani so našli kartoteko karakteristik, ki so jih komunisti sestavljali, in sezname oseb, ki so bile določene za likvidacijo. V Ljubljanski pokrajini, to je v onem delu Slovenije, ki so ga zasedli Italijani in ki je štel nekako 300.000 prebivalcev, je bilo od komunistov določenih nekako 50.000 – reci in piši: petdeset tisoč – oseb za umoritev (“likvidacijo”).

Nad slovenski narod so tako od leta 1941 naprej prišli strahotni dnevi. Če kje vaščani niso dajali komunistom, kar so ti zahtevali, so jim požgali hiše, vse izropati in ljudi pobili; če so pa primorani podpirati komunistične tolpe, sta pa oba okupatorja zaradi tega izvajala strahotne represalije. Kamor se je slovenski človek obrnil, mu je grozila – smrt.

Največja znana morišča v Sloveniji:

• Kočevski Rog (okolica Kočevja):
  Ena največjih morišč, kjer je bilo v breznih in kraških jamah pobitih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov. Najbolj znana sta brezna v Rogu in okolici.

• Teharje pri Celju:
  V taborišču Teharje so zbirali zajete domobrance in civiliste, nato pa jih množično vozili na morišča (npr. Huda jama). Velja za enega največjih centrov povojnih pobojev.

• Huda jama (Barbara rov pri Laškem):
  Najbolj znano morišče, kjer so leta 2009 odkrili posmrtne ostanke več kot 1.400 ljudi, dejansko pa naj bi jih bilo več tisoč.

• Celjsko območje (Pečovnik, Teharje, Hudinja):
  Številna morišča in prikrita grobišča v okolici Celja.

• Maribor in okolica:
  Več prikritih grobišč (npr. Dobrava pri Mariboru), kjer je končalo na tisoče vojnih ujetnikov, ter na Hočkem Pohorju, kjer je bilo v brezna zmetanih in ubitih na stotine ljudi. Tudi nedolžnih domačinov.

• Ljubljana in okolica (Šentvid, Žale, Podutik):
  V vojašnicah v Šentvidu so zbirali ujetnike, ki so bili nato usmrčeni ali odpeljani drugam.

• Druga večja grobišča: pri Slovenj Gradcu, na Pohorju, v okolici Kranja, na Primorskem (npr. Bazovica pri Trstu, čeprav že zunaj današnje Slovenije).

Nikoli obsojeni, nikoli procesirani, nikoli zaprti. To so glavna imena ljudi, ki so soodgovorni za številne komunistične morije po Sloveniji.  Glavni slovenski nosilci odgovornosti so bili Boris Kidrič, Edvard Kardelj, Ivan Maček – Matija, Franc Leskošek – Luka in Mitja Ribičič.

In ko potujemo po Sloveniji imamo še danes kraje, ceste in ulice poimenovane po teh komunističnih klavcih. V Mariboru imamo tako še vedno Trg Borisa Kidriča in Kardeljevo cesto.

vir: hrvaško društvo za spomin na žrtve vojnih in povojnih zločinov (http://www.safaric-safaric.si)

The post Komunisti so načrtno uničevali kleni slovenski narod. Številke likvidacij so neverjetne. appeared first on e-Maribor.

14. junija 1942 je Edvard Kardelj pisal Zdenki Kidrič: “Nujno potrebno je očistiti ljubljansko okolico, zlasti Polje-Zalog, kjer se je “bela garda!” pošteno ugnezdila. Naj nauči ženske streljati, zastrupljati in vse mogoče!” Kot uslužna partizanka ovčica je tako tudi ona sledila svojemu poglavarju morilcu Titu.

Na čelu morilskega komunističnega aparata je bila Zdenka Kidrič. VOS je bila odgovorna izključno Centralnemu komiteju KP. Do konca leta 1941 je VOS likvidiral že okoli 100 ljudi, med katerimi ni bilo niti enega pomembnega predstavnika okupatorjevih oblasti. Prve likvidacije so bile izvršene v Ljubljani, ki je bila politično pribežališče za demokratične politike, intelektualce, gospodarstvenike, skratka staro družbeno elito, nad katero je VOS pričel izvajati »politicid«. Iz Ljubljane se je teror preko pokrajinskih komisij VOS razširil na celotno slovensko ozemlje. Prve partizanske akcije (npr. napad na okupatorjevo policijsko vozilo pri Repnjah in na pet gestapovcev pri Rašici, miniranje mostu pri Preserjah) so izzvale strahotne represalije, ki so prizadele civilno prebivalstvo. Komunistom so okupatorjevi ukrepi koristili, saj so lahko v zaostrenih razmerah izvajali hitrejšo mobilizacijo in z očitki o kolaboraciji blatili demokratični tabor.

Zdenka Kidrič je bila v bistvu  sovjetska obveščevalka, neslovenska voditeljica teroristične organizacije VOS, ki je med vojno pobijala zavedne Slovence in aktivno sodelovala povojnih pobojih v Kočevskem Rogu. Njena sla po krvi je bila tolikšna, da so komunisti od njenega moža BORISA KIDRIČA zahtevali, da jo umakne.

Vsa povelja Edvarda Kardelja so prihajala do izvrševalke nalog, krvnice Zdenke Kidrič. 12. junija 1942 ji je Kardelj pisal: “Strinjam se, da ni treba več objavljati imen ubitih. Samo v nujnih primerih. Zadeva pri ‘Levu’ je politično ponesrečena. Ne rabite drugič delati na slepo srečo. Treba je vedeti, koga boste likvidirali. Ni dobro, da je bila ubita ženska. Treba je računati z malomeščansko mentaliteto in z Italijani, ki so tu posebno občutljivi. Ne smemo mi na tem terenu biti ‘slabši’ od Italijanov, ki niso streljali oz. se vsaj delajo, kakor da ne streljajo žensk. Treba je še s tem počakati.

Kardelj je  Zdenki Kidrič zabičal da je nujno, da težimo za razširitvijo svoje baze in preprečimo sovražniku da bi v svoji ofenzivi mobiliziral zase vse sile, ki bi jih lahko mobiliziral. “Tak položaj nam diktira to taktiko. Prepričan sem pa, da bo nemara že v bližnjih dneh položaj spremenjen, zato imejte vedno na muhi nekaj vodilnih tičev, da bi jih potem primerni priliki lahko potolkli. Glede likvidacij: Omejite se na najnujnejše denunciantske primere. Toda sporazumeti se je treba za vsakega posebej, ter belogardiste, za katere naj velja isto. Za protitalce naj poskrbe zunaj  na deželi, in še to Slovence, likvidirajte v rundah. To je niz likvidacij druga za drugo, potem pa napravite malotrajnejšo pavzo in počakajte najugodnejšega političnega momenta.” Je zapisal Kardelj Zdenki Kidrič.

In liokvidacije so

The post Kako je Edvard Kardelj naročeval likvidacije komunistični krvnici Zdenki Kidrič appeared first on e-Maribor.

[vc_row][vc_column][vc_column_text]Pisalo se je leto 1945. Komunisti so še vedno plesali ob zmagi in svobodi, ter hiteli z odkrivanjem tistih, ki so si drznili mislite drugače, kot so razmišljali sami.

Istega leta je Edvard Kardelj (podpredsednik jugoslovanske vlade) z depešo pozval Borisa Kidriča (predsednika slovenske vlade), naj pohiti s čuščenjem političnih nasprotnikov. Do leta 1951 je bilo umorjenih 586.000 ljudi.  

Vodja slovenske partije Edvard Kardelj je tako poslal depešo prvemu predsedniku slovenske socialistične vlade Borisu Kidriču, da bodo sodišča nacionalne časti razpuščena v treh tednih, vojna sodišča pa bodo sodila samo vojnim osebam. Vse druge primere bodo prevzela redna sodišča. Razglašena bo nova amnestija. Nato pa: “Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.”

dr. Lambert Ehrlich

Kardelj je bil že med vojno nevaren fanatik, kjer se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori, vzpostavljal svoja fanatična nagnjenja. Spomnimo, da sta bila Kardelj in Kidrič naročnika umora slovenskega izobraženca dr. Lamberta Ehrlicha, 26. maja 1942. Bil je tudi poznan po tem, da je z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo Jugoslavije, bil je tudi glavni krivec za izgubo Istrskega polotoka, ki ga je samovoljno predal republiki Hrvaški. 

Kardelj je do želel demokratizirati tako projekcijo graditve socializma, v kateri ima ideološko-strateški monopol v rokah en subjekt, organiziran po načelih boljševistične partije. Prek teh meja ni šel in ni verjel, da je mogoče iti. Bil je trdno prepričan, da ima marksizem-leninizem še vedno monopol nad socializmom. Verjel je, da marksizem ni samo ideologija, ampak tudi znanost. V taktičnem pogledu je prekoračil okvire Kominterne, v idejno-filozofskem nikoli. Državljanu je hotel dati čim več prostora, obenem pa je zahteval, da se giblje pod dežnikom politike, ki jo odreja vsevedno vodstvo, je zapisal Dejan Steinbuch za portal Plus.

Kardeljeva vloga po drugi svetovni vojni je bila vselej povezana z umori, likvidacijami in “čiščenjem”. A vlogo glavnega “krivca” ni nikoli prevzel sam. To vlogo je prevzemal Ivan Maček Matija. Ko govorimo o Kardelju, je potrebno govoriti o dvoplastni, izrazito bipolarni osebi. Kot o nekom, ki je v medvojnem času zapadel krvavi revolucionarni sli in bil aktivno soudeležen v najbolj sramotnih dejanjih slovenskih komunistov, v enem najbolj tragičnih, moralno zavržnih poglavjih slovenske zgodovine.

[color-box color=”yellow”] Po koncu druge svetovne vojne, 9. maja 1945, so komunisti več kot mesec dni izključno pobijali vojne ujetnike. Gre za največji zločin, storjen na slovenskih tleh in na območju nekdanje Jugoslavije, kjer je po nekaterih podatkih umrlo več kot pol milijona ljudi. Dokaze o najbolj množičnih kršitvah človekovih pravic pa ne hranimo zgolj v več kot 700 moriščih na slovenskih tleh, temveč tudi v obliki dokumentov, ki so se ohranili do danes.[/color-box]

[/vc_column_text][vc_raw_html]JTNDYmxvY2txdW90ZSUyMGNsYXNzJTNEJTIydHdpdHRlci10d2VldCUyMiUzRSUzQ3AlMjBsYW5nJTNEJTIyc2wlMjIlMjBkaXIlM0QlMjJsdHIlMjIlM0VOYSUyMGRhbmElQzUlQTFuamklMjBkYW4lMjBwcmVkJTIwNzhpbWklMjBsZXRpJTIwamUlMjBLYXJkZWxqJTIwJTI4cG9kcHJlZHNlZG5payUyMGp1Z29zbG92YW5za2UlMjB2bGFkZSUyOSUyMHolMjBkZXBlJUM1JUExbyUyMHBvenZhbCUyMEtpZHJpJUM0JThEYSUyMCUyOHByZWRzZWRuaWthJTIwc2xvdmVuc2tlJTIwdmxhZGUlMjklMkMlMjBuYWolMjBQT0hJVEklMjB6JTIwVUJJSkFOSkVNJTIwcG9saXRpJUM0JThEbmloJTIwbmFzcHJvdG5pa292LiUzQ2JyJTNFRG8lMjBsZXRhJTIwMTk1MSUyMGplJTIwYmlsbyUyMHVtb3JqZW5paCUyMDU4Ni4wMDAlMjBsanVkaSUyMCUyOHZpciUzQSUyMEFsZWtzYW5kZXIlMjBSYW5rb3ZpJUM0JTg3JTJDJTIwUG9saXRpa2ElMkMlMjAxLiUyMGZlYnJ1YXIlMjAxOTUxJTI5JTIwJTNDYSUyMGhyZWYlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnQuY28lMkZwZXVHd2dDV0JWJTIyJTNFcGljLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGcGV1R3dnQ1dCViUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZwJTNFJTI2bWRhc2glM0IlMjBUb20lMjBaYWxhem5payUyMCUyOCU0MFpaX19Ub20lMjklMjAlM0NhJTIwaHJlZiUzRCUyMmh0dHBzJTNBJTJGJTJGdHdpdHRlci5jb20lMkZaWl9fVG9tJTJGc3RhdHVzJTJGMTY3Mjk2MTg0MTUxNTkwNTAyNCUzRnJlZl9zcmMlM0R0d3NyYyUyNTVFdGZ3JTIyJTNFSnVuZSUyMDI1JTJDJTIwMjAyMyUzQyUyRmElM0UlM0MlMkZibG9ja3F1b3RlJTNFJTIwJTNDc2NyaXB0JTIwYXN5bmMlMjBzcmMlM0QlMjJodHRwcyUzQSUyRiUyRnBsYXRmb3JtLnR3aXR0ZXIuY29tJTJGd2lkZ2V0cy5qcyUyMiUyMGNoYXJzZXQlM0QlMjJ1dGYtOCUyMiUzRSUzQyUyRnNjcmlwdCUzRQ==[/vc_raw_html][/vc_column][/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]viri: Delo, Demokracija, Portal Plus[/vc_column_text][/vc_column][/vc_row]

The post Kdo je bil v resnici Edvard Kardelj. Gre za dvoplastno in izrazito bipolarno osebo? appeared first on e-Maribor.

Kardeljev vnuk Šoltes gre po poteh slavnega dedka: Pri “ponosnih naslednikih komunistov” prevzema pomembno funkcijo.

Igor Šoltes odhaja k Socialnim demokratom?

Prihaja stari komunistični kader. Stranki SD se pridružuje nekdanji evropski poslanec Igor Šoltes. Izbira se zdi naravna, saj je Komunistični partiji pripadal njegov dedek Edvard Kardelj, soodgovoren za izvedbo izvensodnih povojnih pobojev leta 1945. Šoltes pa se pridružuje “ponosnim naslednikom” te partije, kjer je bil postavljen na mesto predsednika strokovnega sveta za pravosodje. Mogoče je ata Edvard vzel vnuka Igorja kdaj v naročje in mu dejal: “Komunizem, je edina stvar ti polni žepe, bori se zanj!”

Kot je zapisal generalni sekretar SDM, Nejc Brence: “Korenine so že prave. Kardelj je bil znan zagovornik vladavine prava po merilih stranke SD.”

Korenine so že prave. Kardelj je bil znan zagovornik vladavine prava po merilih @strankaSD. https://t.co/gTKYZIVVdH

— Nejc Brence (@BrenceNejc) January 31, 2022

Pri SD-ju  so sicer dejali, da bo na njihovi kandidatni listi v Ljubljani tudi Šoltesovo ime. Danes pa je predsedstvo SD-ja Šoltesa določilo, kar za predsednika strokovnega sveta stranke za pravosodje.  Še eden, ki se “spozna” na pravosodje. 

O njegovem dedku Edvardu pa kdaj drugič.

The post Kardeljev vnuk, odšel k ponosnim naslednikom komunistov. Kam pa drugam? appeared first on e-Maribor.

Najbolj brano v letu 2021

Seznam najbolj znanih slovenskih UDBA-šev

UDBA je nastala leta 1946, ko je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: civilni del – UDBA in vojaška Kontraobavještajna sluţba – KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Sluţbu drţavne bezbednosti (SDB). UDBA je v določenem času svojega delovanja, posebej po resoluciji Informbiroja leta 1948, pogosto zapirala (denimo na Goli otok) drţavljane na podlagi nezadostno utemeljenih obtoţb. Nekateri obtoţenci so v postopku celo izgubili žţivljenja. UDBA kot jugoslovanska oziroma slovenska politična policija je bila organ za prepoznavanje in sankcioniranje političnih nasprotnikov v nekdanji socialistični Jugoslaviji. Zakon ji je dajal skoraj neomejene pristojnosti, ki so jih udbovci striktno izkoriščali pri nadziranju in zatiranju drugače mislečih. Udba pa je delovala tudi v tujini, kjer takšnih pristojnosti ni imela, zato je delovala podtalno. Opravila je niz podtalnih akcij, umorov, izsiljevanj in ugrabitev. Pri tem je uporabljala svoje agente in sodelovala z jugoslovanskimi in tudi tujimi civilisti. UDBA je bila razpuščena leta 1990 z razpadom Jugoslavije. *

Seznam nekaterih znanih Slovencev UDBA-šev*:

Edvard Kardelj, Ivan Maček, Borut Pahor, Janez Kocijančič, Slavko Pregl, Janez Drnovšek, France Arhar, Lev Kreft, Igor Bavčar, Anton Bebler, Ljubo Bavcon, Manca Košir, Vesna Vuk Godina, Miha Brejc, Janez Stanovnik, Miroslav Cerar, Jelko Kacin, Miro Senica, Dragan Isajlovič, Igor Lukšič, Ciril Ribičič, Marta Kos, Stane Dolanc, Andrej Stare, Adi Smolar, Tone Forneci Tof, Franc Zagožen, Slavoj Žižek, Bojan Veselinovič, Toni Gašperič, Tomaž Ertl, Matjaž Hanžek, Drago Jančar, Boris A. Novak, Majda Širca, Uroš Lipovšček, Ivan Zidar, Janez Zemljarič, Danilo Turk, Pavle Gantar, Bojan Kontič, Breda Pečan, Spomenka Hribar, Jožef Školč, Marko Pavliha, Janez Podobnik, Miran Trontelj, Sandi Čolnik, Zoran Thaler, Rina Klinar, Tone Partlič, Mitja Meršol, Katja Boh, Zvone Šeruga, Boris Sovič, Mito Trefalt, Metka Tekavčič, Marcel Štefančič, Milan Kučan, Boris Pahor, Ivo Godnič, Stane Granda, Janez Ribič (nekdanji župan Dupleka) , Tomaž tom Mencinger (nekdanji župan Jesenic), Franc Jurša, Mirko Brulc, Matjaž Zanoškar (nekdanji župan Slovenj Gradca)…

• *Opomba, seznam ni popoln, veliko imen še manjka, skušali jih bomo še pridobiti

Podatki iz arhiva gibanja OPS

P.M.

The post Najbolj brano! Celotni seznam znanih udbašev v Sloveniji! appeared first on e-Maribor.

Kdo je bol Edvard Kardelj, Krištof? Bil je učitelj in pisatelj, narodni heroj. Glavni ideolog samoupravnega socializma v Jugoslaviji, a bi je še marsikaj drugega.

Edvard Kardelj, vse prej, kot narodni heroj

Edvard Kardelj je poznan po tem, da z ideologijo samoupravnega socializma popolnoma uničil gospodarstvo Jugoslavije, bil je tudi glavni krivec za izgubo Istrskega polotoka, ki ga je samovoljno predal republiki Hrvaški. Že med vojno je bil je nevaren fanatik, kjer se je za prevlado posluževal najbolj brutalnih metod. Narekoval je radikalne usmeritve VOS-a (varnostno obveščevalne službe). V času vojne in tudi tik po njej je za dosego svojih ciljev z lažmi in umori, vzpostavljal svoja fanatična nagnenja. 

Avgusta 1941 je Kardelj v članku Za osvobodilno fronto slovenskega naroda zapisal: »… neizmerna ljubezen slovenskega ljudstva do bratske družine sovjetskih narodov, do Rdeče armade in do velikega Stalina, čigar genialna misel je vodila milijone sovjetskega ljudstva od uspeha do uspeha, od zmage do zmage.« In dva stavka naprej: »Slovensko ljudstvo se danes s studom in grenkobo spominja gnusnih klevet in laži proti Sovjetski zvezi, ki jih je še pred nekaj meseci širilo časopisje naše reakcionarne gospode …«

Preden se je Kardeljev VOS podal na morilski pohod, se je po mestu najprej razširila vest, da je izbrana oseba za likvidacijo izdajalec. Žrtev, ki niti slutila, kaj jo čaka, se seveda ni mogla braniti. Ko pa so človeka umorili, je nekaj naivnh ljudi res verjelo, da ga je doletela zaslužena kazen. Seveda je imel Kardelj, pri vseh teh početjih popolno podporo in kritje za delovanje VOS, po komunističnih usmeritvah. 

Poleg političnih likvidacij, so bili večkrat umori tudi posledica osebnih zamer. Eden izmed takih primerov se je zgodil pri umoru delovodje v že takrat dobro znani papirnici v Vevčah.  Jernej Chiodij. V vevčah se je takrat na veliko govorilo, da je bila likvidacija posledica maščevanja enega od delavcev, saj je Chiodij, veljal za zelo doslednega šefa. Sicep pa so se takšni in podobni umori VOSA dogajali vsepovsod. Še posebej so bili nad umori šokirani na podeželju. Tak primer je bila naročena partizanska ugrabitev in umor komaj devetletnega Jožefa Zaletela, sina lovskega čuvaja. Si predstavljate, da nekdo ugrabi komaj devet letnega otroka in ga zaradi maščevanja ubije? Takih primerov ni bilo le na stotine, ampak na tisoče. 

In prav zanimivo. Edvard Kardelj je postal celo časni občan mesta Kamnik, po njem se imenujejo ulice, trgi, naselja, ceste. Za zločine pa seveda ni nikoli odgovarjal, saj je umrl še v času komunizma, 10. februarja 1979. Vedno je valjal kot eden najpomembnejših politikov v nekdanji državi, prvi ideolog Jugoslavije, bil je tudi desna roka predsednika Tita,

Slika: Demokracija

Kardeljeva družina je živela v krasni trinadstropni hiši s kletjo, ki leži na več tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Na njej so še en objekt, ribnik in za tiste čase neverjetno celo bazen.  Posestvo še danes leži pod vznožjem Šmarne gore, blizu tacenske policijske akademije. Objekt je leta 1938 začel graditi industrialec Ivan Seunig, ki je v njem nekaj časa tudi živel, vse dokler ga Jugoslavija leta 1947 ni podržavila, oziroma bolje rečeno ukradla, za potrebe svojih visokih komunističnih živin. Tacensko vilo so tako industrialcu »odvzeli« in mu za menjavo za bivanje ponudili veliko manjše, sicer trisobno stanovanje.  V ukradeni vili (vas beseda ukradena vila na kaj spominja?) je najprej zaživel komunist Boris Kraigher, nato so se vanjo preselili Kardeljevi. Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je v njej še nekaj časa živela njegova žena Pepca, sicer sestra Ivana Mačka Matije, še enega zločinca nad slovenskim narodom.

Sicer pa sta bila Edvard Kardelj in Ivan Maček Matija, se pravi Kardeljev svak, močno povezana tudi v “poslu”, oziroma likvidaciji ljudi. Kardelj, sicer ne eksplicitno, zato pa je vlogo negativca vedno prevzemal njegov svak Ivan Maček Matija z likvidacijami in “čiščenjem”. Kardelj je rad izdajal ukaza. Iz zgodovine najbolj odmeva pismo, ki ga je Kardelj poslal Borisu Kidriču, še enemu s krvavimi rokami in prvemu povojnemu predsedniku takratne slovenske vlade, da nimajo nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej. Ukaz, ki je prav tako javno objavljen, pa Ozno pooblašča, da začne sistematično pobijati vse nekomuniste in njihove družine – še več, celo tiste, ki samo “platonsko” podpirajo Osvobodilno fronto.  

G.M.

Slike: (Portal Plus, Demokracija), viri: (Knjiga slovenski razkol Jožeta Možine, Portal Plus, Časnik)

The post Edvard Kardelj. Za prevlado se je posluževal najbolj brutalnih metod. appeared first on e-Maribor.

Italijani Ljubljano okupirajo, a znotraj Ljubljane leta 1942 delujejo komunistične sile partizanov, ki pa jih Italijani niti ne motijo preveč. Motijo jih Slovenci, ki se s komunizmom ne strinjajo. 

Partizanski likvidatorji Slovencev sredi okupirane Ljubljane

V torek, 26. maja 1942, pravkar je prešla tretja minuta jutranje osme ure, temperatura je bila malo nad 12 stopinj in toplo spomladansko sonce je večino dneva zakrivala visoka oblačnost, so se v od Italijanov v takrat okupirani Ljubljani, natančneje na ploščadi pred njeno Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici, zaslišali oglušujoči streli dveh vosovskih morilskih pištol. Njihov  odmev se je od bližnjega in strmega grajskega pobočja odbijal, proti stolnici, tržnici, Zmajskemu mostu in vse tja do, Tromostovja ter Prešernovega trga. Številni Ljubljančani, ki so takrat hiteli po svojih dopoldanskih opravkih in so se nahajali na ali blizu ploščadi, so se v strahu razbežali. Urno so pobegnili tudi morilca in njuni pomagači. Dva pa nista mogla več zbežati, ker sta mrtva obležala v mlaki krvi. Katoliški duhovniki in duhovni voditelj mladih Slovencev, ter zagovornik samostojne Slovenije prof. dr. Lambert Ehrlich ter njegov mladi občudovalec mladega občudovalca ter sodelavec dr. Viktor Rojic.

Morilca Franc Stadler – Pepe in Kamil Kratochwill – Mile, pripadnika ene izmed likvidatorskih enot Varnostno-obveščevalne službe VOS – to službo je v prvi polovici avgusta 1941 ustanovil slovenski komunistični voditelj Edvard Kardelj – sta se že nekaj časa pripravljala, da umorita velepomembnega duhovnika, katoliškega duhovnega voditelja mladih Slovencev in idejnega očeta samostojne Slovenije prof. dr. Lamberta Ehrlicha ter njegovega mladega občudovalca Viktorja Rojica.

Naročnik zločina Edvard Kardelj – Krištof je njun politični umor, v dogovoru s svojimi najožjimi sodelavci med njimi je bil tudi Boris Kidrič – Peter izvršil zato, ker naj bi bila bila Lambert Ehrlich in Ciril Žebot na splošno nepopustljiva nasprotnika stalinističnega komunizma in bolj konkretno (v tistem času) neizprosna kritika vosovskih “ljubljanskih” morilskih orgij ter partizanskega terorja na podeželju.

V VOS-u so se Kardeljeva številna “morilska” naročila preko poveljnice službe Zdenke Kidrič – Marjete (tudi Ane) in člana vodstva VOS-a Franca Ravbarja – Podgane (tudi Viteza, v vrhu VOS-a je bil do aprila 1942) prenašala na operativne pripravljalce in izvajalce likvidacij. V tem, Ehrlich-Žebotovem, “majskem” primeru, je naročilo sprejel vodja ljubljanskih vosovskih likvidatorskih enot oz. grup oz. skupin oz. edinic Edo Brajnik – Štefan. 

Glavna tarča umora prof. Lambert Ehrlich

Naključna žrtev študent Viktor Rojic

Glavni morilec Franc Stadler – Pepe

Slike in viri iz knjige: Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA, avtorja Igorja Omerze

M.G.

The post Kako je Kardelj naročil naj ubijejo katoliškega duhovnika dr. Lamberta Ehrlicha? appeared first on e-Maribor.