Matjaž Zorman je podjetnik, diplomirani ekonomist in idejni oče Slovenia Eco Resorta v Godiču pri Kamniku. Odraščal je v podjetniški družini, kjer je že zgodaj spoznal vrednost dela, vztrajnosti in odgovornosti. Ob delu je študiral ekonomijo in si skozi leta pridobil bogate izkušnje na različnih področjih podjetništva.

Leta 2015 se je lotil svojega največjega turističnega projekta – Slovenia Eco Resorta, ki je prve goste sprejel leta 2016. Zamisel je temeljila na povezovanju narave, tradicije, živali, Velike planine in sodobnega turizma. Iz začetne ideje je v desetih letih nastal prepoznaven turistični kompleks, ki privablja domače in tuje goste ter je prejel tudi številna domača in mednarodna priznanja.

Njegove podjetniške ideje so dobile nov pomen pred desetimi leti, ko je v Kamniku uredil Eko Resort. Prijetno točko sredi neokrnjene narave, kjer vsak lahko najde košček raja. Z Matjažem Zormanom se je pogovarjal M.G.

Eko Resort letos praznuje deset let. Če se za trenutek ozrete nazaj – kakšna je bila vaša vizija pred desetimi leti in v kolikšni meri je današnji resort takšen, kot ste si ga takrat zamislili?

Zorman: Ko pogledam nazaj, lahko rečem, da mi je uspelo izvesti praktično vse, kar sem si pred desetimi leti zastavil – in še precej več. Nekaterih stvari si takrat niti nisem predstavljal. Predvsem tega, da bomo nekoč postali tudi prostor in točka za tako velike dogodke. Danes lahko rečem, da je bila osnovna vizija pravilna.

Spomnite se verjetno zelo dobro prvega dne, ko ste sprejeli prve goste. Kakšni so bili takrat vaši občutki in kaj se je od tistih prvih dni najbolj spremenilo?

Zorman: Prvih gostov se zelo dobro spomnim. Bili smo popolni začetniki v tem poslu in prav gostje so nas v prvih letih ogromno naučili. Veliko smo se učili sproti, iz izkušenj in tudi iz napak. Ampak vsaka pot se začne s prvim korakom – in naš prvi korak je bil pred desetimi leti.

Eko Resort je bil že od začetka zamišljen kot nekaj drugačnega – kot povezava turizma, narave, tradicije in Velike planine. Zakaj ste se odločili prav za takšen koncept?

Zorman: Enostavno sem tako čutil in tako sem hotel narediti. Želel sem ustvariti nekaj, kar bo povezovalo naravo, tradicijo, živali in turizem. Ker je bil projekt precej unikaten, je bilo seveda tudi veliko težav. Birokracija včasih preprosto ne sledi trendom, ki jih trg in turizem že zdavnaj poznata.

Kaj danes vse ponuja Eko Resort? Kaj lahko gost pričakuje, če pride k vam za vikend ali na daljši oddih?

Zorman: Danes gost pri nas ne dobi samo nastanitve. Dobi doživetje. Imamo glamping hiške, stik z živalmi in naravo, aktivnosti za otroke, Pastirsko akademijo, kulinariko, prostor za dogodke in odlično izhodišče za raziskovanje Kamnika, Velike planine in okolice. Želimo, da gost pri nas nekaj doživi, ne samo prespi.

Posebnost resorta so tudi živali. Katere živali danes živijo pri vas in kakšno vlogo imajo pri celotni turistični zgodbi?

Zorman: Živali so naše sopotnice v našem poslanstvu. Pri nas niso samo atrakcija, ampak imajo svoja imena, svoj značaj in z njimi sobivamo. To sobivanje želimo prenesti tudi na naše goste – predvsem na otroke, da razumejo, da živali niso predmet, ampak živa bitja, za katera skrbimo in jih spoštujemo.

Zlasti otroci imajo stik z živalmi verjetno zelo radi. Kaj opažate pri najmlajših gostih – jih bolj pritegnejo živali, narava ali same glamping hiške?

Zorman: Otrokom je všeč vse to, predvsem pa nekaj novega. Prav zato je Pastirska akademija tako zanimiva. Otroci tam spoznajo živali, njihovo nego, hranjenje in zgodbe, ki se dogajajo okoli njih in burijo domišljijo. To so izkušnje, ki jih otroci ne pozabijo hitro.

Ko govorimo o glampingu, se je ta oblika turizma v Sloveniji v zadnjih desetih letih zelo razvila. Je bil Eko Resort eden od tistih, ki so pomagali popularizirati glamping pri nas?

Zorman: Glamping je prišel iz tujine. Gre za tako imenovano glamurozno kampiranje, torej več udobja, kot ga ponuja klasičen šotor, vendar še vedno v naravnem in urejenem okolju. Gre za svetovni trend, ki je prišel tudi v Slovenijo. Eko Resort je bil med prvimi, ki smo ga pri nas začeli razvijati na nekoliko drugačen, bolj avtentičen način.

Kakšni gostje danes prihajajo v Eko Resort? Koliko je Slovencev in koliko tujcev ter iz katerih držav prihajajo najpogosteje?

Zorman: V visoki sezoni je pri nas večinoma tujcev, največ jih prihaja iz Nizozemske, Belgije, Italije in Hrvaške. Slovenski gostje so pomembnejši predvsem v pred- in posezoni. Vsem pa je skupna ljubezen do narave in živali. Opažamo tudi precejšen obisk gostov, ki prihajajo predvsem zaradi naše kulinarike.

Kaj tujce najbolj navduši pri vaši ponudbi? Je to narava, mir, bližina Velike planine, tradicionalna slovenska zgodba ali nekaj drugega?

Zorman: Pristna narava, stik z živalmi, tradicija in kulinarika. Zelo pomembno pa je tudi to, da smo odlična izhodiščna točka za različne izlete – peš, s kolesom ali avtomobilom. Gost lahko pri nas uživa v miru, hkrati pa ima na dosegu roke ogromno možnosti za raziskovanje.

Imate občutek, da tujci Slovenijo danes poznajo precej bolje kot pred desetimi leti? Kako se je po vaših izkušnjah v tem času spremenil slovenski turizem?

Zorman: Če sem iskren, sem dostikrat v precej nerodnem položaju, saj gostje Slovenijo poznajo bolje kot mi sami. So stvari in kraji, za katere sem prvič slišal prav od tujcev. Svojo državo premalo raziskujemo in marsičesa, kar imamo doma, sploh ne poznamo. Tujci pa pridejo z velikim spoštovanjem in zanimanjem.

Po drugi strani – ali Slovenci dovolj cenimo to, kar imamo doma? So domači gostje za ponudnike turizma zahtevnejši od tujcev?

Zorman: Tukaj ne bi delal razlik. Gostje so ljudje in ljudje se med seboj razlikujemo na vse mogoče načine. Pri delu z ljudmi je potrebna kilometrina, da znaš z različnimi značaji in pričakovanji voziti brez zapletov.

Eko Resort je v desetih letih doživel tudi precej težkih trenutkov. Eden najtežjih je bil zagotovo čas poplav. Kako so poplave vplivale na resort, vaše poslovanje in predvsem na vas osebno?

Zorman: Sam resort na srečo ni utrpel tako strašne škode, kot bi jo lahko. Strašljive so bile predvsem posledice naravne katastrofe. Zaprte ceste, omejeni dostopi, odpovedi rezervacij in negotovost. Resort smo v nekaj dneh ponovno vzpostavili v delujoč obrat, vendar je sameval, ker gostje do nas praktično niso mogli. S časovno distanco lahko rečem, da je bila to resna preizkušnja za vse. Hvala bogu brez človeških žrtev.

Kako hitro ste se po poplavah lahko vrnili v normalno poslovanje? Kaj je bilo takrat najtežje – materialna škoda, negotovost ali skrb, ali se bodo gostje sploh vrnili?

Zorman: Takrat je bila predvsem panika. Gostje so bežali, Kamniška Bistrica pa je mimo nas odnašala avtomobile, kombije, stroje, dele dvorišč in celo hišo. Reka je odnesla kamnito oblogo struge, voda je poplavila tudi resort in predvsem nanesla ogromno mulja in drugih naplavin. Devet dni smo čistili resort. Najhuje je bilo gledati, kaj se dogaja, in hkrati poskušati čim prej vzpostaviti normalno stanje.

Če pogledate današnji resort, kaj je tisto, na kar ste kot lastnik oziroma idejni oče Eko Resorta najbolj ponosni?

Zorman: Najprej na to, da je moji ideji od začetka sledila cela družina. To je nekaj, kar mi ogromno pomeni. Potem so tukaj seveda prestižna priznanja iz tujine – Forbes, National Geographic in druga – pa tudi priznanja doma. Ampak največje priznanje ti dajo gostje. Ko se gost vrne, takrat vem, da smo naredili nekaj prav.

V preteklosti je bilo okoli Eko Resorta tudi precej polemik, predvsem glede dovoljenj in njegovega delovanja. Kako danes gledate na tisto obdobje in ali menite, da vam je vse to dolgoročno celo pomagalo, da ste postali bolj odporni?

Zorman: To je bilo zelo turbulentno obdobje. V mali vasici Godič sem pripeljal nove svetovne trende bivanja v naravi in vsaka novost lahko naleti na nasprotovanje – na lokalni ravni, občini in tudi državi. Vsa ta nasprotovanja so nas na koncu gradila in predvsem utrdila. Tudi mediji so takrat pogosto nekritično sledili posameznikom, zato smo bili precej izpostavljeni. Paradoksalno pa nam je tudi to povečalo prepoznavnost.

Kamniški turizem ima izjemen potencial – Veliko planino, Kamniško-Savinjske Alpe, termalno ponudbo, staro mestno jedro … Je po vašem mnenju ta potencial dovolj izkoriščen?

Zorman: Ne. V Kamniku nimamo hotela. To pove skoraj vse. Kamnik ima izjemen potencial, vendar ga žal ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Mesto je turistično premalo živo in premalo povezano s ponudbo, ki jo imamo okoli sebe.

Kaj bi morali Kamnik in Slovenija narediti, da bi turist pri nas ostal dan ali dva dlje? Ali nam manjka več povezovanja med posameznimi ponudniki?

Zorman: Danes žal vsak obdeluje svoj vrtiček in ne razumemo, da bi s sodelovanjem lahko prišli do večjega zadovoljstva gostov in posledično tudi do večjega zaslužka za vse. O sodelovanju je veliko govorjenja, premalo pa konkretnega dela. Občina ima preko Zavoda za turizem vzvode in sredstva, vendar po mojem mnenju njihovi učinki niso takšni, kot bi lahko bili.

Kako se je v zadnjih desetih letih spremenil turist, ki prihaja v Slovenijo? Je danes pomembnejše udobje, avtentičnost, stik z naravo, kulinarika ali doživetje?

Zorman: Vse našteto skupaj. Prav za to se trudim. Da je avtentično, da si v stiku z naravo in da lahko doživiš vse njene lepote. Potem pa je kulinarika pika na i. Mislim, da danes gost ne išče več samo postelje, ampak zgodbo in doživetje.

Če bi danes začeli povsem na novo – bi se še enkrat odločili za investicijo v turizem in glamping? Kaj bi naredili drugače?

Zorman: Če bi vedel, da me bo država v upravnih postopkih obravnavala kar 162-krat, verjemite, da se tega verjetno ne bi lotil. Za ta projekt sem imel celo povabilo v Avstriji, pa sem ga zavrnil. Tam bi tak projekt naredil brez večjih težav in predvsem s podporo okolja. V tujini investicije očitno razumejo nekoliko drugače.

In za konec: kakšen naj bo Eko Resort čez naslednjih deset let? Imate že kakšno novo idejo ali projekt, o katerem lahko danes prvič spregovorite?

Zorman: Žal mi je predvsem, da se resort kot tak ne more več razvijati. Prostorski načrti občine nam onemogočajo razvoj v smeri bazena, wellnessa in drugih spremljajočih dejavnosti, ki bi gostu omogočile daljše bivanje. Turizem se v Kamniku po mojem mnenju podpira precej selektivno. Dokler bo tako, bo tudi razvoj omejen.

Če bi lahko izbirali samo en trenutek iz zadnjih desetih let, ki vam bo za vedno ostal v spominu – kateri bi bil?

Zorman: Prvi dan, ko so prišli prvi gostje. Takrat sem ugotovil, da imam dve možnosti: ali bom projekt uspešno vodil, ali pa bodo gostje vodili mene. Po desetih letih lahko rečem – malo enega, malo drugega.

Čestitke ob 10 obletnici in vse dobro!

Zorman: Hvala.

 

slike: arhiv Matjaža Zormana