Šarec očitno sploh ne ve, kaj delajo njegovi ministri. Po kongresu DeSUS-a se bo z ministrom za obrambo baje temeljito pogovoril o razmerah na ministrstvu in v Slovenski vojski.

Erjavec izvedel le svoj medijski pomp

Po informacijah, ki jih ima portal 24ur,  predsednik vlade meni, da si je Erjavec privoščil nedpoustno napako. V soboto je namreč preko Twitterja opozoril, da je bil medijski pomp okrog slovenskih vojakov zadnje, kar so si želeli.”Žal so nekateri izkušenejši politiki to popolnoma zanemarili in izvedli vse na očeh javnosti. Z mednarodnim ugledom se ne gre igrati,” je med drugim navedel premier, ki je bil do vključevanja javnosti v odločanje o evakuaciji slovenskih vojakov kritičen že nekaj dni pred tem.

In kje je bil v času, ko sta se Erjavec in Pahor v zgodnjih jutranjuih urah borila za medijsko slevo, Marjan Šarec? Verjetno je v teh urah še spal, ali pa so mu svetovalci predlagaii naj se potuhne? In kdo bo padel? Predsednik države verjetno ne. Za Erjavca pa nismo čisto prepričani!

MG

The post Si je Erjavec želel le malo več medijske reklame, ko je brez vedenja predsednika vlade iz Iraka odpoklicala naše vojake? appeared first on e-Maribor.

Po poročanju STA Cerar in Plenković, včeraj v Zagrebu nista dosegla preboja glede arbitražne razsodbe. Cerar je ponovil, da je arbitražna razsodba zavezujoča za obe državi, Plenković pa je predlagal pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji. Pogovarjala sta se tri ure.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je vztrajal na stališču, da je arbitražna razsodba zavezujoča za obe državi in jo je potrebno uresničiti, hrvaški predsednik Andrej Plenković pa je predlagal pravni okvir, ki bi bil lahko temelj za dvostranski dogovor o meji.

Cerar je po srečanju povedal, da je poslušal hrvaška stališča, da so stališča obeh držav glede implementacije arbitražne razsodbe zelo različna in poudaril, da bo Slovenija po 29. decembru, ko se bo iztekel rok za uresničitev arbitražne razsodbe, začela izvajati odločbo tam, kjer to lahko naredi sama. Izjavil je: »Popolnoma je jasno, na katerih stališčih smo in sem si želel, da bi še pred potekom roka za pripravo implementacije vložil še zadnji napor, da poskusimo prepričati našo sosedo, da je edina prava pot, ki jo moramo skupaj ubrati za reševanje dolgoletnega spora o meji, implementacija arbitražne sodbe.« Ob  je še povedal, da mora mednarodna skupnost vedeti, da je Slovenija za dialog ob spoštovanju mednarodnega in evropskega prava, ker je zavezana vladavini prava.

Hrvaški premier Plenković je vztrajal, da je arbitražna sodba neveljavna zaradi prisluhov in predlagal, da se državi o meji dogovorita v okviru dvostranskega dogovora. Predlagal je ustanovitev skupne mešane komisije, ki naj bi določila mejo.

Oba predsednika vlad sta poudarila, da se bosta državi izogibali incidentom na meji.

Oglasil se je že tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki je dejal, da se po pričakovanjih ni nič zgodilo in  izrazil zadovoljstvo, da je Cerar vztrajal pri implementaciji arbitražne sodbe.

M. T.

The post V Zagrebu sta se srečala Cerar in Plenković appeared first on e-Maribor.

V praznično okrašenem Dunaju je včeraj pred avstrijskim predsednikom Alexandrom Van der Bellenom prisegla nova avstrijska vlada. Po mestnih ulicah so hkrati potekali protesti predvsem levičarjev in antifašistične provinience proti novi Kurzevi vladi, saj so v njej svobodnjaki. Novi avstrijski kancler je tako postal 31-letni Sebastian Kurz, ki je bil v prejšnji vladi zunanji minister, podkancler pa je postal  Heinz-Christian Strache.

Kurz je napovedal, da bo nova vlada delovala po predstavljenem programu, to pomeni, da ni naklonjena beguncem in migrantom ter namerava zmanjšati njihove socialne pravice, hkrati pa je tudi proevropsko usmerjena. Sebastian Kurz si je za prvo pot v tujino izbral Bruselj.

Na letošnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji, ki so bile 15. oktobra, je večino glasov dobila konservativna Ljudska stranka (ÖVP) Sebastiana Kurza z 31,5 % glasov, sledila je dosedanja voditeljica velike koalicije SPÖ z 26,9 % glasov, na tretjem mestu pa so desničarsko populističnimi svobodnjaki (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja z 26 % glasov.

Ker so bili desno usmerjeni svobodnjaki demokratično izvoljeni, prevladuje mnenje, da jim je treba dati priložnost za vladanje.

Slovenska manjšina v Avstriji od nove avstrijske vlade, ne pričakujejo kakšnih bistvenih sprememb glede ravnanja z manjšinami. Predvsem pričakujejo, da bo nova vlada povečala finančno podporo za manjšine.

Slovenski minister za zunanje Karl Erjavec je čestital novi avstrijski ministrici za zunanje zadeve Karin Kneissl in v čestitki zapisal: »Veselim se nadaljevanja tesnih dvostranskih odnosov in plodnega sodelovanja z našimi avstrijskimi prijatelji.«

M. T.

The post Prisegla je nova avstrijska vlada appeared first on e-Maribor.

Na Bledu se odvija 12. Strateški forum Bled (Bled Strategic Forum). Forum skupaj organizirata Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije in Center za evropsko prihodnost. Organizatorji napovedujejo, da se bo foruma udeležilo tisoč gostov iz 70 držav, med njimi 15 zunanjih ministrov. Ob robu foruma so tudi priložnost za dvostranske pogovore.

Premier dr. Miro Cerar je na odprtju foruma izpostavil, da je Slovenija odločena uresničiti sodbo mednarodnega arbitražnega sodišča, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Na delovnem srečanju več ministrov je premier povedal, da je Slovenija odločena nadaljevati s strukturnimi reformami, s katerimi bo povečevala produktivnost in zagotovila stabilnost javnih financ na dolgi rok, da je v zadnjih treh letih dosegla izjemen napredek, kar ugotavlja tudi OECD v svojih poročilih ter, da bo nadaljevala z ukrepi za višjo raven kakovosti življenja ljudi.

Sprejel je tudi generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Joséja Ángela Gurrío in v pogovoru z njim izpostavil, da je zelo vesel dobrega sodelovanja med Slovenijo in OECD in da priporočila mednarodne organizacije vlada jemlje resno in odgovorno. Povedal je: »Posebej me veseli, da OECD vidi širše in v svojih priporočilih ne zasleduje zgolj cilja višje gospodarske rasti same po sebi, temveč v kontekstu dvigovanja ravni kakovosti življenja ljudi. To je tudi moj cilj in cilj moje vlade, in ponosen sem na to, da Slovenija še vedno velja za socialno državo z nizko stopnjo neenakosti. Tudi v tem sledimo politikam OECD.«.

Predsednik vlade se je srečal tudi s prvim podpredsednikom Evropske komisije Timmermansom. Cerar je v izjavi za medije po srečanju dejal, da je od Timmermansona dobil potrditev, da je stališče Evropske komisije, da morata arbitražno sodbo, kot mednarodno sodbo, spoštovati in implementirati obe strani. Cerar je ob tem Timmermansa tudi seznanil z ravnanjem in odzivi Hrvaške, ki po njegovem »ne obetajo veliko«.

Zunanji minister Erjavec se je že pred uradnim začetkom Strateškega foruma Bled srečal s svojim kolegom, državnim tajnikom za odnose z državami Svetega sedeža Gallagherjem in indijskim državnim ministrom za zunanje zadeve Akbarjem, moldavskim zunanjim ministrom Galburjem, generalnim sekretarjem OECD Gurrio in visoko predstavnico za skupno zunanjo in varnostno politiko Federico Mogherini, s katero sta na srečanju največjo pozornost namenila regiji Zahodnega Balkana. Strinjala sta se, da je potrebno regijo spodbujati k nadaljnjim reformam in napredku, ki bo državam omogočil evropsko integracijo. Pogovarjala sta se tudi o drugih globalnih izzivih kot so terorizem, migracije, odnosi med EU in Rusijo ter izzivih v državah Magreba.

Erjavec se ne namerava srečati s hrvaško ministrico za zunanje zadeve Marijo Pejčinović Burić, ker kot je delaj, v srečanju ne vidi smisla, dokler bo Hrvaška vztrajala pri zavračanju implementacije arbitražne sodbe. Minister je poudaril: »Mednarodno pravo smo države dolžne spoštovati, zlasti če EU temelji na mednarodnem pravu. Ne predstavljam si, da ena izmed članic tega ne bi dojemala na tak način.«

Tudi predsednik Republike Borut Pahor se je zavzel za spoštovanje odločitve sodišča o arbitraži in poudaril, da je Evropska unija lahko uspešna le, če se bo spoštovalo evropsko in mednarodno pravo ter da naj bi bila Evropa vzor spoštovanja prava.

M. T.

The post Strateški forum Bled 2017 appeared first on e-Maribor.

Slovenija končuje s pripravo zakonodaje za implementacijo arbitražne sodbe. Sprejela naj bi 52 pravnih aktov, od tega 9 zakonov. Septembra naj bi Vlada obravnavala interventni zakon, ki bo urejal konkretne življenjske okoliščine državljanov ob meji in kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje bo urejal področja sociale, zdravstva, obdavčitve dohodkov, izobraževanja, kmetijstva, infrastrukture in okolja.

Medtem je prejšnji teden v sredo hrvaški premier Andrej Plenković obiskal hrvaške ribiče v Savudriji in Umagu ter jim ob tem dejal, da naj v Piranskem zalivu lovijo kot običajno tudi na meji s Slovenijo. Na to se je v četrtek odzval minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je ocenil, da je zaskrbljujoče, da premier članice EU in Nata poziva k vdiranju v slovensko morje in dejal, da je meja določena s sodbo arbitražnega sodišča in zato v Piranskem zalivu velja mednarodno pravo. Presenečen je nad besedami hrvaškega premierja, ker prav Hrvaška poudarjala, da se je treba izogibati enostranskim incidentom.

Premier Miro Cerar se je na besede hrvaškega kolega odzval v petek in Hrvaško opozoril, da ima tudi njegovo potrpljenje meje in da bo njegova pripravljenost na pogovor s Hrvaško izpuhtela, če septembra ob njunem na srečanju s hrvaške strani ne bo “izkazana jasna volja, da gremo skupaj v implementacijo” arbitražne odločitve o meji.

Incidenti v Piranskem zalivu pa se s strani hrvaških ribičev kar nadaljujejo. V soboto je morala slovenska policija ponovno opozoriti pet hrvaških ribiških ladij in dve zasebni plovili, da so vpluli v slovensko morje. Kasneje sta priplula še dva hrvaška policijska čolna. Po pregovarjanju so hrvaška plovila zapustila slovensko morje.

Po podatkih, ki jih je sporočila slovenska policija, so od arbitražne sodbe dalje obravnavali 142 dogodkov in v slovensko morje je vplulo 279 plovil.

Hrvaški mediji poročajo, da je Hrvaška pripravila več scenarijev za rešitev mejnega spora. Še vedno vztraja pri dvostranskih dogovorih. Pričakujejo, da bo do načrtovanega jesenskega srečanja premierjev prišlo, čeprav imata popolnoma diametralna stališča glede arbitražne sodbe. Za Hrvaško je še vedno najbolj realen prvi scenarij, to so pogovori o hrvaško-slovenskih odnosih in meji. Po drugem scenariju pričakujejo diplomatske pritiske na Hrvaško. In tretji scenarij, da bi prišlo do incidentov, za katerega upajo, da se ne bo zgodil, vendar bi se na koncu Slovenci morali pogovarjati in dogovoriti o rešitvi spora.

M. T.

The post Slovenija in Hrvaška še vedno vsaka na svojem bregu appeared first on e-Maribor.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je povedal, da pričakuje uradni odgovor Evropske komisije na svoje pismo o hrvaških kršitvah arbitražne odločbe v Piranskem zalivu, ki ga je poslal v Bruselj. Poudaril je, da pričakuje ne zgolj formalno, ampak tudi konkretno podporo implementaciji in spoštovanju odločbe arbitražnega sodišča, posebej, ker je Evropska komisija že podprla arbitražno odločitev in prizadevanje Slovenije k implementaciji le-te in da bo pri tem naredila še kak korak naprej.

Erjavec je prejšnji teden po soglasju predsednika vlade Mira Cerarja poslal pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, v katerim ga je obvestil o hrvaških kršitvah meje v Piranskem zalivu. Erjavec je prepričan, da hrvaška policija z incidenti v Piranskem zalivu in vstopom v slovenski del morja, krši tudi schengensko mejo in s tem pravni red Evropske unije.

Povedal je, da bo podpredsednik komisije gost blejskega strateškega foruma  4. in 5. septembra, in če ne prej, bo gotovo takrat iz prve roke izvedel, kako vidi ta položaj po izdani arbitražni odločbi. Prepričan je, da je ravnal prav, ko je poslal pismo Evropski komisiji, saj se glede na zadnja enostranska ravnanja hrvaške strani boji, da Hrvaška nadaljujejo politiko, ki ne upošteva arbitražne odločbe.

Erjavec ve, da implementacija arbitražne sodbe ne bo enostavna in je glede svojega pisma in enostranskih ravnanj Hrvaške še povedal: “Sem pa prepričan, da to ne bo zadostovalo, da bo treba ves čas kazati določeno odločenost in tudi ves čas spremljati, kaj se dogaja na meji med Slovenijo in Hrvaško, glede na to, da je ta meja določena.”

Vesel je odgovora tiskovne predstavnice komisije Mine Andreeve, ki je sporočila, da je stališče Bruslja v povezavi z arbitražno odločbo o meji med Slovenijo in Hrvaško ostalo enako kot 4. julija. Frans Timmermans pa je povedal, da pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška odločbo uresničili.

M. T.

The post Erjavčevo pismo pismo o hrvaških kršitvah arbitražne odločbe v Piranskem zalivu appeared first on e-Maribor.