Vodja politične skupine EPP Manfred Weber je danes v Ljubljani dejal, da bi morala biti na prihajajočih državnozborskih volitvah 22. marca izbira za slovenske volilce stabilna desnosredinska vlada. 

Vodstvo politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu na srečanju v Ljubljani razpravlja o ključnih prioritetah za letošnje leto. Po besedah vodje skupine EPP Manfreda Webra bodo v ospredju konkurenčnost, varnost in migracije. Piše N1.

Weber je v luči bližajočih se državnozborskih volitev v Sloveniji dejal, da bi morala biti stabilna desnosredinska vlada izbira tudi za slovenske volilce. “Kot vodja skupine EPP upam, da bodo naše stranke na prihajajočih volitvah v Sloveniji dobile mandat za uresničevanje naših prednostnih nalog,” je povedal vodja skupine EPP.

Day two of the EPP Group Presidency and Heads of National Delegations meeting in Ljubljana, Slovenia, is about to begin.

As the world faces profound challenges, the Group’s leadership has come together with a clear sense of responsibility to deliver for all Europeans. pic.twitter.com/7VGZU9BX8q

— EPP Group (@EPPGroup) February 5, 2026

The post Vodja politične skupine v Evropi EPP Manfred Weber zavrnil zajtrk pri Robertu Golobu. appeared first on e-Maribor.

Slovensko Ministrstvo za finance je nedavno objavilo sporočilo za javnost, v katerem pojasnjuje, da vlada v okviru priprave Programa stabilnosti 2023 ne načrtuje dviga stopenj davka na dodano vrednost (DDV). Pojasnjujejo, da je vlada zavezana k vključitvi analize vpliva različnih ekonomskih dejavnikov na bruto domači proizvod (BDP) zaradi zahtev Evropske komisije, vendar to ne pomeni napovedi prihodnjih odločitev.

Vsako leto vlada v okviru evropskega semestra pripravi nacionalni reformni program in program stabilnosti, ki opredeli večletni makroekonomski in fiskalni okvir v skladu z zahtevami Evropske komisije. Program stabilnosti 2023 bo vlada sprejela in poslala Evropski komisiji ta teden, v dokumentu pa ne bo napovedi o dvigu stopenj DDV.

Poleg tega se poglavje programa stabilnosti ujema z zahtevami Evropske komisije za vse države članice, vključno z Analizo občutljivosti salda sektorja države. Ta analiza prikazuje elastičnost proračunskih izdatkov in prejemkov glede na spremembe posameznih ekonomskih dejavnikov. Gre za analizo vpliva spremembe različnih dejavnikov na saldo sektorja države, vendar ne predstavlja napovedi prihodnjih odločitev vlade.

Poudarjajo, da je treba analizo občutljivosti previdno interpretirati, saj predstavlja le ovrednotene odklone od osnovnega fiskalnega scenarija, ki ga napove Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Analiza temelji na ekonometrični metodologiji, kar pomeni, da je potrebna previdnost pri razumevanju njenih rezultatov.

Vse to kaže, da vlada ne načrtuje dviga DDV v prihodnosti, vendar morajo biti pozorni na analizo občutljivosti salda sektorja države, ki lahko razkrije morebitne vplive sprememb ekonomskih dejavnikov na proračun.

The post Dvig DDV. DA ali NE? appeared first on e-Maribor.

Načrt za okrevanje, ki ga je predstavila, je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz večletnega finančnega okvira in instrumenta za okrevanje, za katerega bi se Evropska komisija izposodila sredstva na kapitalskih trgih s poroštvom držav članic. Ves denar naj bi po besedah von der Leynove porabili za programe EU, in sicer v treh stebrih.

Prvi steber bo namenjen vsem državam članicam, da bodo po krizi lahko okrevale, sanirale gospodarstvo in postale močnejše. Komisija bo povečala sredstva za kohezijo, ki se bodo dodala običajnim kohezijskim sredstvom v večletnem finančnem okviru, dodelila pa se bodo na podlagi resnosti ekonomskih in socialnih učinkov krize.

Drugi steber bi bil za zagon gospodarstva in zasebnih investicij (okrepitev investEU, nov instrument za vlaganja v energetsko in farmacevtsko neodvisnost EU, instrument za solventnost).

Tretji steber pa bi bil namenjen za programe, po katerih se je pokazala potreba v pandemiji, kot je program za raziskave Horizon Europe. Von der Leynova je tudi napovedala vzpostavitev programa posebnega programa za zdravje.

(adsbygoogle = window.adsbygoogle || []).push({});

The post Predsednica Evropske komisije predstavila svoj načrt za okrevanje gospodarstva po pandemiji appeared first on e-Maribor.

Evropska komisija natančno spremlja, kaj se dogaja pri implementaciji arbitražne razsodbe glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Ponovno je pozvala Slovenijo in Hrvaško, naj nadaljujeta dialog in se izogibata dejanj, ki bi škodila dvostranskim pogovorom. Tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva je včeraj v Bruslju povedala, da je komisija pri določitvi meje po sodbi arbitražnega sodišča pripravljena pomagati in da bo reagirala glede na razvoj dogodkov na obeh straneh.

Andreeva je še povedala: “Komisija je še naprej pripravljena prispevati ali olajšati proces uveljavitve končne razsodbe arbitražnega sodišča na najboljši način,” in napovedala, da bo komisija znova obravnavala to vprašanje in razpravljala, kako lahko prispeva k polni in pravični uveljavitvi arbitražne razsodbe. Pojasnila je, da kdaj bo arbitražna sodba uveljavljena, je odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov in da od srečanja premierja Slovenije Mira Cerarja in Hrvaške Andreja Plenkovića, 19. decembra v Zagrebu, ni nobenega razvoja, saj sta obe državi ostali vsaka pri svojem.

Slovenija je opolnoči, 30. decembra 2017, začela uveljavljati arbitražno odločitev o meji s Hrvaško, iztekel se je namreč šestmesečni rok, ki ga je določilo arbitražno sodišče za implementacijo razsodbe. Zjutraj 30. decembra 2017 so v slovensko morje vplule tri hrvaške ribiške ladje v spremstvu hrvaške policije. Slovenska policija jih je opozorila, da so v slovenskem morju in da so nezakonito prestopile državno mejo ter s tem v prekršku in jih popisala. Kasneje je v slovensko morje vplul še ne ribiški čoln, za katerega pa je bilo ugotovljeno, da vplul zaradi okvare. Na ta dogodek in napoved, da bo slovenska policija hrvaškim ribičem izrekla denarne kazni, se je naslednji dan odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo, da Slovenija nima pravice uveljavljati svojih predpisov na območju Hrvaške.

Sicer pa so novoletni prazniki minili brez večjih incidentov na meji med Slovenijo in Hrvaško.

J. L.

The post Poziv Evropske komisije Sloveniji in Hrvaški k nadaljevanju dialoga appeared first on e-Maribor.

Britanska vlada je predlagala, da bi tudi po brexitu, po izstopu iz Evropske unije, ohranila carinsko unijo, ki bi ji omogočala prost pretok blaga s članicami EU. Pričakovano so se v Bruslju odzvali hladno.  Koordinator za brexit v Evropskem parlamentu, Guy Verhofstadt, pa je tvitnil, da je predlog »fantazija, kot so fantazija tudi nevidne meje.«

Velika Britanija naj bi carinsko unijo zapustila predvidoma marca 2019 z izstopom iz enotnega evropskega trga.  Vlada v Londonu je predlagala prehodno obdobje po izstopu iz carinske unije. Velika Britanija želi biti še naprej tesno povezana s carinsko unijo, tako da bi imela zagotovljen prost pretok blaga. To je potrdil tudi britanski minister za brexit David Davis, ki vidi to kot eno izmed rešitev. Britanija pa bi se v tem obdobju lahko pogovarjala in dogovarjala z drugimi državami po svetu o trgovinskih povezavah. Po njegovem bi to prehodno obdobje, ki naj bi trajalo približno dve leti podjetjem omogočilo mehek prehod in gotovost v poslovanju.

STA poroča, da se je na predlog Velike Britanije že odzvala Evropska komisija, ki je poudarila, da »zunaj enotnega trga in carinske unije neovirana trgovina ni mogoča.« Evropska komisija je tudi tokrat ponovila svoje stališče, da je treba najprej doseči napredek pri treh ključnih vprašanjih britanskega izstopa iz EU, ki so: pravice državljanov, finančna poravnava in meje na irskem otoku, šele nato se bo mogoče pogajati o prihodnjem odnosu med EU-jem in Veliko Britanijo.

EU in Velika Britanija do sedaj o brexitu nista dosegli še nobenih konkretnih dogovorov. Pogajanja se bodo predvidoma nadaljevala konec tega meseca.

J. L.

The post Velika Britanija bi bila hkrati noter in zunaj Evropske unije appeared first on e-Maribor.