Na našem portalu smo tokrat opravili intervju  Edito Gošnik, kandidatka za županjo občine Slov. Bistrica. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana pravnica, po duši podjetnica. Je direktorica podjetja, ki se ukvarja s svetovanjem podjetjem in občinam na področju pridobivanja državnih in evropskih sredstev. Prav tako vodi projekt Zlata ženska, ki povezuje lokalna podjetja z namenom celovito pomagati ženskam, ko so v stiski. Za kandidaturo se se odločila, ker verjame, da je Slovenska Bistrica lahko občina, v kateri se mladi vračajo, starši ne skrbijo za zdravnika in kjer ima vsaka krajevna skupnost občutek, da jo občina sliši.

Predstavitev kandidature

Odločili ste se za kandidaturo za županjo Občine Slovenska Bistrica. Kaj vas je spodbudilo k tej odločitvi in zakaj menite, da občina potrebuje spremembe?

Občina ima trdne temelje, za katere so zaslužni mnogi. Ne potrebuje prevrata, potrebuje pa nov zagon, svežo energijo in jasno vizijo: več odprtosti pri odločanju, jasne prioritete in operativno vodstvo, ki z državo sodeluje ne glede na barvo vlade, predvsem pa strateško načrtovanje in izvajanje aktivnosti, zlasti na področju migracij, digitalizacije in upravljanja občinskega premoženja. Spremembe, ki jih predlagam, so konkretne in merljive – o njih govorim v nadaljevanju.

Policijska postaja in varnost občanov

Golobova vlada je ukinila nočno delo policijske postaje v Slovenski Bistrici. Kako ocenjujete spremembe pri zagotavljanju policijske prisotnosti ponoči? Ali menite, da je varnost občanov zaradi tega slabša?

Najprej popravek izhodišča: vlada ni ukinila nočnega dela policije v Slovenski Bistrici. Policija je konec leta 2025 spremenila organizacijo dežurne službe v stavbi postaje – dežurni policist je na postaji od 6. do 19. ure, ponoči pa so policisti dosegljivi na 113, število patrulj na terenu pa se po navedbah PU Maribor ni zmanjšalo. Odločitev je operativna in jo je narekovalo pomanjkanje kadra: na postaji je bila zasedena le dobra polovica sistemiziranih mest.

To pa ne pomeni, da skrbi občanov niso upravičene. Kadrovska stiska v policiji je večletni problem, ki ga ni ustvarila ena vlada in ga tudi ena vlada ne bo rešila čez noč. Kot županja bom: okrepila delo občinskega varnostnega sosveta; od PU Maribor zahtevala redno, javno poročilo o odzivnih časih in številu patrulj na našem območju, da o varnosti govorimo s podatki; podprla zaposlovanje policistov iz lokalnega okolja (npr. s pomočjo pri stanovanjih za mlade policiste); okrepila sodelovanje medobčinskega redarstva, policije in krajevnih skupnosti na točkah, kjer ljudje občutijo največ tveganja.

Varnost ni stvar strankarskega prepira, ampak stvar sodelovanja.

 Ukinitev FURS-a v Slovenski Bistrici

Finančna uprava je v preteklih letih spreminjala mrežo svojih uradov in dostopnost storitev. Kako gledate na to, da je nekdanja vlada ukinila oziroma zmanjšala prisotnost FURS-a v Slovenski Bistrici? Ali bi morala občina od države zahtevati ponovno vzpostavitev teh storitev?

Tudi tu je treba povedati, kako je bilo v resnici. Izpostave finančnega urada v Bistrici že dolgo ni več – ukinila jo je še nekdanja davčna uprava. V občinski stavbi je delovala le finančna pisarna, kjer je dvakrat tedensko uradovala ena uradnica iz Maribora. Ko je leta 2023 potekla pogodba za prostore, se je FURS odločil, da je ne podaljša, ker so ljudje storitve vse bolj urejali elektronsko.

Kljub temu razumem ljudi, predvsem starejše in tiste brez digitalnih veščin, ki jim je bila pisarna v pomoč. Namesto da bi zahtevali vrnitev urada, ki ga ne bo, bom predlagala dvoje: dogovor s FURS za občasne uradne ure ali svetovalne dneve v Bistrici, zlasti v času dohodnine in brezplačno pomoč občanom pri eDavkih in drugih e-storitvah na občini, v knjižnici ali prek društev upokojencev.

Tako ljudje dobijo pomoč tu in zdaj, ne pa obljube, ki je nihče ne more izpolniti.

Dostopnost socialnih in pravosodnih storitev

Občani so v preteklosti opozarjali tudi na spremembe pri delovanju centra za socialno delo in sodišča. Kako pomembno je, da imajo prebivalci Slovenske Bistrice dostop do teh ustanov v domačem kraju? Kaj bi kot županja storili za njihovo ohranitev oziroma boljšo dostopnost?

Dostop do teh ustanov doma je zelo pomemben – še posebej za starejše, družine v stiski in ljudi brez avtomobila. Dobra novica je, da obe ustanovi v Slovenski Bistrici delujeta: enota Centra za socialno delo na Ljubljanski cesti in Okrajno sodišče na Kolodvorski. Spremembe pri CSD so posledica vseslovenske reorganizacije iz leta 2018, ko je bistriška enota postala del CSD Maribor, a je ostala v kraju.

Kot županja bom: jasno nasprotovala vsakemu predlogu za zaprtje ali selitev teh enot, ne glede na to, katera vlada bi ga dala – spomnimo, da je delovni osnutek zakona o sodiščih leta 2022 predvideval ukinitev okrajnih sodišč; z občinskimi prostori in infrastrukturo pomagala, da enote ostanejo v centru, dostopne tudi gibalno oviranim; s CSD in nevladnimi organizacijami okrepila terensko delo v oddaljenih naseljih, kjer ljudje do pomoči najteže pridejo.

Urgentni center – Slovenska Bistrica ali Slovenske Konjice?

V preteklem obdobju so se pojavljale ideje nekdanje Golobove vlade glede umestitve oziroma organizacije urgentne zdravstvene oskrbe namesto v Slovensko Bistrico, v Slovenske Konjice. Kako ste spremljali to dogajanje? Ali podpirate predlog vlade Janeza Janše k ponovni vzpostavitvi urgentnega centra v Slovenski Bistrici in kakšno vlogo bi morala pri tem odigrati občina?

O dogajanjih v povezavi z SUC-om sem se podrobno podučila, zato naj povem dejstva. Urgentnega centra v Slovenski Bistrici ni bilo niti ni bil v preteklosti predviden v nobenem uradnem dokumentu, zato ne gre za »ponovno vzpostavitev«. Ministrstvo za zdravje je v prejšnjem mandatu (2022-2026) predlagalo skupni satelitski urgentni center (SUC) za Bistrico in Konjice, dogovor o lokaciji pa je na sestanku županov z ekipo ministrstva v Slovenskih Konjicah aprila 2024 prepustilo občinama ustanoviteljicama. Nekaj časa se je govorilo o Tepanju, čemur smo v Bistrici upravičeno nasprotovali, saj 37.000 prebivalcev našega območja potrebuje pomoč bližje.

Ker sta bila oba župana neaktivna in sta odločitev prelagala na državo oziroma ministrstvo, je bil na pobudo lokalnih odborov Gibanja Svoboda Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice decembra 2025 pod okriljem Ministrstva za zdravje sklican operativni sestanek. Na njem so sodelovali župani vseh občin upravnih enot Slovenske Konjice (Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje) in Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica, Poljčane, Oplotnica, Makole), vodstvi obeh zdravstvenih domov, predsednika obeh lokalnih odborov GS ter ekipa ministrstva pod vodstvom državnega sekretarja Denisa Kordeža. Vsi prisotni so se strinjali z naslednjimi zaključki:

Občina Slovenske Konjice v prostorskih aktih nima predvidene lokacije za SUC. Umestitev SUC na lokaciji Tepanje ob izvozu iz avtoceste v kratkem časovnem roku ni mogoča. Občina Slovenska Bistrica lahko SUC izvede s preureditvijo in dograditvijo novozgrajenega prizidka zdravstvenega doma. Kot edina možna varianta se izbere lokacija v Slovenski Bistrici. Ministrstvo ima na razpolago sredstva za takojšen podpis pogodbe in začetek del. Kakovost zdravstvenih storitev se mora po investiciji v SUC izboljšati tako v Slovenski Bistrici kot v Slovenskih Konjicah, zato se bosta strokovni vodstvi obeh zdravstvenih domov nemudoma sestali z ekipo ministrstva v Ljubljani in dorekli podrobnosti.

Napoved novega ministra za zdravje, da bo nadaljeval začrtano delo prejšnje vlade in da bo Bistrica dobila lasten satelitski urgentni center, brez zadržkov pozdravljam. To je dobro za ljudi in to je pomembnejše od tega, katera vlada je odločitev sprejela.

Napoved pa še ni Center. Občina mora zdaj: poskrbeti, da se vladne namere in financiranje res uresničita, z jasnim rokom; skupaj z zdravstvenim domom pripraviti prostore in projekt; rešiti najtežje vprašanje – zdravnike in reševalce. Brez kadra ostane center le tabla na vratih, zato bom kot županja ponudila stanovanja in druge spodbude za zdravstveno osebje.

Edita Gošnjak

Zdravstvena oskrba občanov

Kako bi izboljšali dostopnost zdravstvenih storitev v občini? Se občani po vašem mnenju soočajo s predolgimi čakalnimi dobami, pomanjkanjem zdravnikov in težavami pri dostopu do osebnega zdravnika?

Da, čakalne dobe in iskanje osebnega zdravnika so za mnoge občane resničen problem, kot drugod po Sloveniji. Občina Slovenska Bistrica je bila kot največja lastnica Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica v preteklosti pri upravljanju preveč neaktivna, kar se je kazalo v številnih kadrovskih in organizacijskih težavah pri delovanju zdravstvenega doma. To bom spremenila.

Občina sistema zdravstva ne vodi, kot ustanoviteljica zdravstvenega doma pa lahko naredi veliko:kadri: občinska stanovanja, štipendije za študente medicine in zdravstvene nege z obveznostjo dela v našem zdravstvenem domu, pomoč pri vrtcu za družine zdravnikov; dostop: prevozi za starejše do zdravnika (prostovoljski ali občinski prevozi), ki jih je mogoče razširiti; pregled: redno spremljanje, koliko občanov nima osebnega zdravnika, in javna objava podatkov.

7. Gospodarstvo in nova delovna mesta

Slovenska Bistrica ima pomembno industrijsko in obrtno tradicijo. Kako bi privabili nove investitorje, podprli domače podjetnike in ustvarili dodatna delovna mesta?

Naša industrijska tradicija – od aluminijske in živilske industrije do številnih obrtnikov – je velika prednost, ki jo moramo nadgraditi z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo. Moje prioritete: prostorski načrt: nujna priprava občinskega prostorskega načrta (OPN), pri katerem Bistrica močno zaostaja za zakonsko predpisanimi aktivnostmi in roki, ter na tej podlagi priprava dokumentacije za širitev industrijske cone in območij, primernih za umestitev posameznih dejavnosti; pripravljena zemljišča: komunalno opremljene poslovne cone, da investitor ne čaka leta na dovoljenja; hitra občinska vrata: ena kontaktna oseba na občini za vsakega investitorja in jasni roki za občinska soglasja; podpora domačim: sofinanciranje za mlade podjetnike in obrtnike, sodelovanje z obrtno zbornico in lokalnimi podjetji pri štipendijah za poklice, ki jih potrebujejo; evropska sredstva: sistematično prijavljanje na razpise za podjetništvo, energetiko in digitalizacijo.

Delovna mesta ustvarjajo podjetja, občina pa mora biti partner, ki jim ne stoji na poti.

Mladi in stanovanjska problematika

Veliko mladih si zaradi visokih cen nepremičnin težko zagotovi lastno stanovanje. Kakšne konkretne ukrepe bi kot županja sprejeli za gradnjo dostopnih stanovanj in preprečevanje odseljevanja mladih?

Odseljevanje mladih je ena največjih dolgoročnih groženj občini. Poleg stanovanjske problematike moramo za to urediti tudi razvojno in migracijsko politiko občine. Konkretni stanovanjski ukrepi: javna najemna stanovanja: gradnja občinskih najemnih stanovanj skupaj s Stanovanjskim skladom RS, ki za to ponuja ugodna sredstva – cilj 20 stanovanj v prvem mandatu; zemljišča: občinska zemljišča za gradnjo dostopnih stanovanj in komunalno opremljene parcele za mlade družine po ugodnih pogojih; obstoječi fond: spodbude za obnovo praznih stavb in stanovanj v mestnem jedru in vaseh; prednost lokalnim: pri dodeljevanju upoštevati mlade, ki tu delajo, in kadre, ki jih občina potrebuje (zdravniki, vzgojitelji, policisti).

Pri dodeljevanju novih stanovanj se lahko zgledujemo po Mestni občini Ljubljana, ki je s pogoji razpisa stanovanja usmerila k mladim družinam, ki v občini živijo že daljše časovno obdobje (najmanj pet let).

Stanovanje je prvi pogoj, da mlad človek ostane doma.

Ceste in prometna infrastruktura

Prebivalci posameznih naselij pogosto opozarjajo na slabo stanje cest, pločnikov in druge infrastrukture. Katere prometne investicije bi bile vaše prednostne naloge?

Občina ima zelo veliko kilometrov lokalnih cest, zato denarja nikoli ne bo dovolj za vse naenkrat. Prav zato potrebujemo jasen in javen vrstni red. Moje prioritete: varnost pešcev in otrok: pločniki, osvetlitev in prehodi ob šolskih poteh ter skozi naselja ob prometnih cestah (npr. prehod čez cesto na Klopcah, nova avtobusna postaja na Zgornji Polskavi); večletni načrt obnove cest: objavljen seznam, katera cesta pride na vrsto in kdaj, pripravljen skupaj s krajevnimi skupnostmi; državne ceste: odločnejše zahteve do Direkcije za infrastrukturo za odseke, ki so v pristojnosti države (npr. protihrupna zaščita ob avtocesti skozi Slovensko Bistrico, krožišče pri gostišču Golob na Spodnji Polskavi); kolesarske povezave med mestom in okoliškimi naselji.

Občani morajo vedeti, kdaj bo njihova cesta urejena, in ne izvedeti tega tik pred volitvami.

Podeželje in razvoj krajevnih skupnosti

Občina Slovenska Bistrica ni samo mesto, ampak tudi številna okoliška naselja. Kako bi zagotovili enakomeren razvoj mesta in podeželja? Ali menite, da so nekatere krajevne skupnosti danes zapostavljene?

Slovenska Bistrica je ena največjih občin v državi in večina njenih naselij je zunaj mesta. Je tudi ena redkih občin, kjer se večina lokalnih investicij v ceste izvede prek krajevnih skupnosti. Manjka pa celovita analiza stanja in prednostna lista investicij s časovno in finančno dinamiko.

To želim spremeniti. Vsaka krajevna skupnost mora vedeti, kaj jo čaka in zakaj: celovita analiza stanja in prednostna lista investicij s časovnico in finančnim načrtom, pripravljena skupaj s krajevnimi skupnostmi; pregledna merila: jasen ključ za delitev investicij med krajevne skupnosti, ki ga lahko vsak preveri; večji lastni proračuni krajevnih skupnosti za manjša dela, o katerih najbolje odločajo ljudje sami; participativni proračun: del sredstev, o katerem glasujejo občani; osnovna oskrba na podeželju: internet, javni prevoz, voda in kanalizacija.

Kot županja bom redno prisotna na zborih krajanov, ne le ob otvoritvah.

Občinski proračun in poraba denarja

Kako ocenjujete dosedanje upravljanje občinskega proračuna? Kje vidite možnosti za racionalnejšo porabo javnega denarja in večjo preglednost občinskih investicij?

Občina ohranja visok investicijski tempo, kar je treba priznati. Vprašanje pa ni le, koliko se investira, ampak ali ljudje vedo, zakaj prav ta projekt, koliko je stal in kaj prinese. Predlagam: javni pregled investicij: spletni seznam vseh večjih projektov z vrednostjo, izvajalcem, rokom in dejanskimi stroški; pregled po županski menjavi: neodvisen pregled večjih pogodb in obveznosti, da novo vodstvo začne z jasno sliko; prednost projektom z več viri: pri vsaki investiciji najprej preveriti evropska in državna sredstva; ustvariti podporno in ugodno okolje za zasebne investitorje; neodvisen nadzor: strokovni nadzor nad občinskimi investicijami mora biti neodvisen, izvajalci pa izbrani na podlagi javnih razpisov; stroški delovanja: poleg investicij spremljati tudi stroške vzdrževanja, ki jih nove stavbe prinesejo v prihodnjih letih; aktivno upravljanje premoženja: občina mora začeti aktivno upravljati svoje premoženje, zlasti nepremičnine in lastniške deleže, npr. v Bistriških lekarnah, Komunali Slovenska Bistrica in drugje.

Komunalni prispevki in položnice

Občane zanimajo predvsem konkretni stroški življenja. Bi kot županja preverili višino komunalnih prispevkov, cen občinskih storitev in drugih dajatev? Kje vidite možnosti za razbremenitev gospodinjstev?

Da, vse občinske dajatve bom preverila. Pri tem bom poštena: cene komunalnih storitev (voda, kanalizacija, odpadki) se po zakonu oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov, zato jih ni mogoče znižati s podpisom. Lahko pa izvedemo panožni benchmarking: primerjamo produktivnost in cene naših izvajalcev s primerljivimi izvajalci v drugih občinah ter preverimo, ali so njihovi stroški upravičeni; preprečimo nesmotrno razmetavanje javnega premoženja, kot je bila gradnja nadstandardne upravne stavbe komunalnega podjetja z zadolževanjem, ki se bo odrazilo v višjih položnicah; prilagodimo komunalni prispevek tako, da mlade družine pri prvi gradnji ali obnovi bremeni manj; izkoristimo občinske olajšave pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča za ranljive skupine; vlagamo v učinkovitejše sisteme (manj izgub vode, energetska učinkovitost javnih stavb), kar dolgoročno znižuje stroške za vse.

Obljube o nižji položnici brez kritja bi bile neodgovorne; konkreten pregled in ciljane olajšave pa so izvedljivi.

 Kultura, šport in društveno življenje

Slovenska Bistrica ima številna aktivna društva, športne klube in kulturne ustvarjalce. Kako bi izboljšali pogoje za njihovo delovanje in ali menite, da občina namenja dovolj sredstev društvom?

Bistrica je zadnja leta veliko vlagala v športno infrastrukturo, v kulturne objekte pa precej manj. Zato bo ena od prioritet mojega mandata izgradnja večnamenskega kulturnega objekta. Na področju športne infrastrukture pa Bistrica nujno potrebuje še pokritje bazena, razsvetljavo nogometnega stadiona z atletsko stezo in center borilnih veščin.

Pri financiranju programov prek javnih razpisov je občina naredila premalo, sredstva pa je delila precej neuravnoteženo. Brez finančne podpore ni realno pričakovati kakovostnih ali vrhunskih vsebin ne na športnem ne na kulturnem področju.

Društva so hrbtenica naše skupnosti – od gasilcev do športnih klubov in kulturnih skupin. Večina dela tam temelji na prostovoljcih, zato jim mora občina olajšati delo, ne ga oteževati: predvidljivo financiranje: razpisi pravočasno, z večletnim okvirom, da društva lahko načrtujejo; manj birokracije: enostavnejši obrazci in poročila za manjše zneske; prostori in objekti: načrt vzdrževanja športnih in kulturnih objektov po vsej občini, ne le v mestu; otroci in mladi: dodatna podpora programom, ki vključujejo otroke ne glede na zmožnosti staršev.

Ali je sredstev dovolj? Danes ne. A tudi ko jih bo več, jih za vse želje ne bo nikoli, zato je ključno, da so merila jasna in pravična.

Odnos do države in sodelovanje z vlado

Slovenska Bistrica potrebuje sodelovanje z državo, ne glede na to, kdo je na oblasti. Kako bi kot županja zastopali interese občine pri državni vladi in kako bi z vlado sodelovali?

Popolnoma se strinjam: občina mora sodelovati z vsako vlado. Nisem strankarsko opredeljena, podpira pa me stranka, ki je danes v opoziciji, in prav zato lahko verodostojno rečem, da bom z vlado sodelovala korektno in brez strankarskih očal. Ko vlada sprejme dobro odločitev za Bistrico, kot je napoved satelitskega urgentnega centra, jo bom podprla. Ko bo odločitev slaba, bom to povedala z argumenti.

Konkretno bom: skupaj s poslanci iz našega okraja, ne glede na stranko, pripravila seznam prioritet občine do države, povezovala sosednje občine (Poljčane, Makole, Oplotnica), ker imamo skupaj večjo težo; skrbela, da so projekti pripravljeni kakovostno in pravočasno, saj država in EU denar najlažje dodelita tistim, ki imajo projekt v predalu.

Prvih 100 dni in vaša obljuba volivcem

Če boste izvoljeni za županjo, katere tri konkretne stvari boste najprej uredili? In kaj bi sporočili občankam in občanom, ki se odločajo, komu zaupati vodenje Slovenske Bistrice za naslednja štiri leta?

V prvih 100 dneh bom: Zdravje: z ministrstvom in zdravstvenim domom podpisala terminski načrt za satelitski urgentni center in sprejela paket spodbud za zdravnike. Preglednost: objavila javni seznam vseh občinskih investicij in večletni načrt obnove cest, pripravljen s krajevnimi skupnostmi. Mladi: zagnala občinski stanovanjski program z določeno lokacijo in vlogo pri Stanovanjskem skladu. Premoženje: začela aktivno in načrtno upravljati občinsko premoženje.

Občankam in občanom pa sporočam: ne obljubljam čudežev, obljubljam delo, ki ga boste lahko preverili. Vsako leto boste dobili jasno poročilo, kaj sem naredila in česa še ne. Slovenska Bistrica si zasluži vodstvo, ki je doma v vseh njenih krajih in ki zna obljube spremeniti v rezultate.

The post Edita Gošnik, kandidatka za županjo Slovenske Bistrice: “Občina potrebuje nov zagon!” appeared first on e-Maribor.

Luka Mesec, je, ne boste verjeli delal. Čeprav je bil v času Golobove vlade edini minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki nima niti minute delovne dobe v proizvodnji. Sam se je pobahal, da je sosedu pomagal pri selitvi. In zanimivo, FURS ga ni oglobil.

Luka Mesec je na družbenih omrežjih objavil fotografije, na katerih pomaga pri selitvi oziroma urejanju pohištva. Na eni od fotografij z vrtalnikom sestavlja oziroma pritrjuje omarico, na drugi pa skupaj z moškim nosi večji kos pohištva. Ob fotografijah je zapisal: »Ko sosed potrebuje pomoč.« O njegovi hvali so poročali tudi drugi mediji.

Prizor bi bil sicer povsem običajen. Sosed potrebuje pomoč, drugi sosed priskoči na pomoč. Tako je bilo v Sloveniji desetletja. A ob Mesčevih fotografijah se postavlja zanimivo vprašanje: kje je meja med sosedsko pomočjo in delom na črno? Še posebej zato, ker je prav FURS, v času vlade Roberta Goloba, ko je bil ravno Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zaradi brezplačne pomoči oglobil upokojenca Branka Lukačiča. Ta je slabovidnemu prijatelju pomagal pri pleskanju napušča. Za pomoč ni prejel plačila, kljub temu pa mu je FURS izdal 1.000 evrov globe.

Mesec  je v politiki velik del kariere govoril o položaju delavcev, pravicah zaposlenih in socialni pravičnosti. Hkrati pa zdaj javno pokaže, kako sam pomaga pri fizičnem delu. Vse lepo in prav. Mora dvigniti svoj ego, saj kandidira za ljubljanskega župana in ne kaže mu najboljše. In tu je zanimiva primerjava. Branko Lukačič ni bil nikoli minister, je preprosti človek s pokojnino, s katero se komaj preživlja in je za svojo brezplačno pomoč skoraj slepemu prijatelju najprej dobil 1.000 evrov globe. Mesec ki je svojo pomoč sosedu, celo sam javno dokumentiral in se javno hvalil, ter dobil 2000 všečkov in napihnjeno reklamo, brez kakšnega obiska FURSA. In prav tu, bi bilo zanimivo slišati FURS, kje je meja med pomočjo in delom na črno!

The post Je Luka Mesec delal na črno? FURS ga še ni obiskal! appeared first on e-Maribor.

Po tem, ko je Večer z objavo članka, da Furs zaradi organizirane nelegalne prodaje prepovedanega in domnevno ukradenega blaga razmišlja o prepovedi mariborskega bolšjega sejma, spisal veliko novinarsko “raco,” se je sedaj oglasil poslanec SDS Luka Simonič in odločno povedal, to temu ni tako: “Sejem ostaja!”

V javnosti, predvsem v levih medijih so se začela pojavljati ugibanja  o morebitni ukinitvi tradicionalnega bolšjega sejma v Mariboru. V videoposnetku, ki ga je posnel mariborski poslanec SDS Luka Simonič,  pa je predstavljena povsem drugačna slika. Kot poudarja Simonič, nikakor ne gre za ukinitev sejma in o tem ni bilo nikoli govora,  temveč gre le za opozorila na posamezne nepravilnosti, ki naj bi se tam dogajale.

»Nikakor ne gre za ukinitev sejma,« je jasno sporočilo Luke Simoniča

Po njegovih besedah je kot poslanec zaradi informacij o dogajanju na sejmu neposredno kontaktiral Finančno upravo Republike Slovenije (FURS) oziroma pristojne službe. Namen naj bi bil preveriti navedbe in ukrepati tam, kjer so ugotovljene nepravilnosti.

Sejem naj živi naprej

Sporočilo videa je zato predvsem, da je treba morebitne nepravilnosti ustaviti, hkrati pa ohraniti sam sejem, ki ima v Mariboru dolgo tradicijo. “Verjamem, da bomo skupaj uspeli in da bo sejem živel naprej, kot je že danes,” je dejal Simonič.

Mariborski bolšji oziroma kramarski sejem na Teznu je precej več kot zgolj prostor, kjer ljudje prodajajo stare in rabljene predmete. V več kot treh desetletjih se je razvil v eno od prepoznavnih nedeljskih posebnosti Maribora – kraj, kjer se srečujejo zbiratelji, prodajalci, radovedneži in obiskovalci, ki pridejo predvsem zato, ker nikoli ne vedo, kaj bodo tam našli in koga bodo srečali. In tako bo še naprej!

Zato ne nasedajte levim novinarskim “racam!”

The post Poslanec Luka Simonič: “Bolšjega sejma v Mariboru ne bodo prepovedali!” appeared first on e-Maribor.

Saj ni res, pa je. Že včeraj smo poročali, da naj bi Generalna sekretarka Svobode dostopala do tajnih podatkov FURS-a, kar je seveda nezaslišano.

Furs je namreč na dotično preiskovalno komisijo državnega zbora – takrat še – pod vodstvom MPŠ pošiljal “obilo” zaupnih davčnih podatkov o pravnih (in drugih) osebah, čeprav jih ta komisija sploh ni zahtevala. In to celo za 15 let nazaj, in to za nekatere pravne (ali druge) osebe, ki, ne boste verjeli, sploh niso bile predmet te parlamentarne preiskave. Piše portal Požareport.

In kako izgleda tak kartelni dogovor v praksi? Vlada Roberta Goloba nastavi na čelo Fursa Petra Gruma. Predlog za njegovo imenovanje naj bi dal minister za finance in danes tudi podpredsednika Golobove vlade  Klemen Boštjančič. Direktor FURSa, naj bi dobro sodeloval z generalno sekretarko Gibanja Svoboda Vesno Vuković, ta naj bi obveščala Goloba in krog je sklenjen?

Preiskovalna komisija, ki jo je vodila Šetinc Pašek, bila torej več kot očitno politično zlorabljena že v tistem trenutku, ko so se pri Golobu odločili preiskovati zgolj in samo tiste zasebne medije, ki so kritični do sedanje vladne koalicije, in celo nekatere tiste medije, ki z namenom (ustanovitve) te komisije nimajo prav nobene zveze.

Pa bodo zaradi tega letele glave? Kje pa, saj je svoboda?

video: POP TV

The post FURS naj bi nezakonito Golobovim pošiljal veliko zaupnih davčnih podatkov? appeared first on e-Maribor.

Najprej se je o tem le govorilo. Sedaj pa naj bi govorice potrdila tudi sama akterka tega dogajanja. Generalna sekretarka Svobode, Vesna Vuković, naj bi namreč dostopala do tajnih podatkov FURS-a.

Očitno se znotraj Gibanja Svoboda dogaja prava drama. Samostojna poslanka Mojca Pašek Šetinc, naj bi namreč preveč vedela o zakulisnih igrah, ki se jih greta Robert Golob in generalna sekretarka vlade Vesna Vuković.

Kot piše novinar Bojan Požar, na portalu Požar report, naj bi prav Vesna Vuković, generalna sekretarka GS, nezakonito dostopala do cele vrste tajnih ali zaupnih podatkov Finančne uprave (beri: zasebnih in drugih transakcijskih oziroma bančnih računov) točno določenih ljudi in podjetij.

Podatke Fursa, policije in tudi Urada za preprečevanje pranja denarja, naj bi posledično izkoriščala za politične diskreditacije in eliminacije pa tudi za obračune s tistimi, ki jih ona čisto zasebno ne prenese, pri čemer “ona itak na smrt sovraži 10 tisoč ljudi”), je tokrat prvič potrdila oseba, ki je bila insajderka oziroma akterka tega dogajanja. Piše Požarepotrt.

Obsežni podatki Fursa, ki so prihajali na komisijo, naj bi zaskrbeli celo Mojco Pašek Šetinc, ko je bila še predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, vendar naj bi ji Vukovićeva takrat dejala, naj nič ne skrbi.  

Kdo bo ustavil to norost?

The post Kriminal! Generalna sekretarka Svobode naj bi dostopala do tajnih podatkov FURS-a? appeared first on e-Maribor.

Smo namesto nekdanje UDBE, dobili FURS? Ti naj bi namreč poizvedovali za vsemi shodi upokojencev, kjer so bili pristni Mariborčani?

Očitno gre mnogim močno v nos, da se tudi Mariborčani redno udeležujejo shodov upokojencev, ki mesečno potekajo na Trgu republike v Ljubljani. Kljub temu, da gre za individualne prevoze in si pot vsak plača sam, je odziv vedno dober. Tudi tokrat je bil, čeprav naj bi se eden od uslužbencev FURS-a čudil, da je tokrat ljudi bolj malo. No mogoče nebi bilo slabo, če bi obiskal kakšno optiko?

Za poizvedovanja, koliko ljudi iz Maribora se je udeležilo vseh dosedanjih shodov, koliko avtobusov je na shode peljalo, se zagotovo lahko vprašamo ali gre za nagajanje, ali pa je to standardni postopek, ki ga izvaja “davčna policija” pri vseh? Ob tem se seveda postavlja vprašanje kolikokrat so bili predstavniki FURSA in policije doma pri levičarskemu aktivistu Jaši Jenullu, kdo je pogledoval transakcije vrlih petkovih kolesarjev, ki so se udeleževali shodov, tudi z avtobusi iz Maribora? Koliko glob so jim napisali in podobno.

Je pa eden od udeležencev shoda na mariborski FURS, zaradi včerajšnjega nekorektnega postopka enega od inšpektorjev poslal tudi pritožbo. Pismo objavljamo v celoti (nelektorirano):

Ogorčenje ob včerajšnjem vohljanju “finančne policije” zaradi udeležbe na upokojenskih protestih je v Mariboru pri upokojencih izzval tudi veliko ogorčenja in slabe volje, a odločnosti, da se upokojenci ne bodo pustili ustrahovati in se da bodo oktobra udeležili novega shoda.

The post Stopnjevanje pritiska. FURS zanimajo vsi shodi, na katere so Mariborčani odšli z avtobusi? appeared first on e-Maribor.

Poslanec Levice Miha Kordiša, je stoodstotni ustanovitelj zavoda NDP TOZD, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Gre za socialno podjetje tipa A, zavod za trajnostno družbeno gospodarstvo, ki med svoje cilje šteje ustvarjanje delovnih mest in pošteno plačilo ter socialno varnost, je vse prej, kot to.

𝐊𝐎𝐑𝐃𝐈Š𝐈𝐑𝐀𝐍𝐉𝐄
(Ravno sem imel 5min.cajta..) pic.twitter.com/PLtamriY9K

— Dolinarjev_vnuk (@Dolinarjev_vnuk) October 16, 2022

A Kordiš ni nič kriv, pravijo levi poslanci, tako naj bi spregovoril tudi levi FURS in še kakšna državna ustanova bi se našla.  Ti vrli nadzorniki, ki maltretirajo uboge branjevke na tržnici so zatrdili, da pri poslovanju Kordiša niso ugotovili kršitev v zvezi z zakonitostjo ali v zvezi z izpopolnjevanjem pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja.

Je pa zato poslanec Aleksander Reberšek Kordišu nalil čistega vina in ga spomnil, kako eno govori in drugo dela. 

Ali vam je jasno, da nekdo nekaj govori, drugo pa dela?!
Se zavedate da zaradi takšnih ljudi, ki so retorično zelo sposobni, v dejanjih pa šibki, mi slabše živimo? pic.twitter.com/Xb2CY0w5cj

— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) November 8, 2022

Prvorazrednim je očitno vse dovoljeno?

The post Aleksander Reberšek Kordišu povedal, kar mu gre! #video appeared first on e-Maribor.

Portal Požareport razkriva dejstva, povezana s portalom Necenzurirano oziroma družbo Providentia, d. o. o. Necenzurirano, naj bi FURS-u dolgoval velike količine denarja.

Portal Necenzurirano oziroma družba Providentia po informacijah Požareporta pravkar dolguje Fursu, torej davkoplačevalcem, že točno 290 tisoč in 493 evrov, ima že dlje časa blokirane vse transakcijske račune v državi, Furs pa naj bi izdal tudi že sklep o blokadi vsega premičnega premoženja te družbe.

V zraku naj bi visel tudi nedavni prenos (prodaja?!) portala Necenzurirano na družbo Media partner, ki je – prek družbe Svet24 – v lasti nekdanje Odlazkove žene Alene Nardini (vir), saj bi se lahko Furs z blokado “usedel” tudi na spletno domeno Necenzurirano.si. No, morda je pa pri tem prenosu, brez kupoprodajne pogodbe ali resničnih denarnih transakcij, šlo celo za goljufijo, beri: načrtovani pobeg pred davčno upravo in poplačilom davčnih obveznosti na drugo podjetje?!

To je tako, ko levi prevzamejo posel?

The post Neverjetno! Portal Necenzurirano dolguje FURS-u veliko količino denarja? appeared first on e-Maribor.

Poslovni in moralni fiasko Odlazkovega medija, kjer zdaj vse upe, da se rešijo Fursa in nafilajo z denarjem, histerično polagajo v volitve in morebitno zamenjavo sedanje vlade.

Providentia, ki izdaja portal Necenzurirano ima blokiran račun

21. decembra lani je portal Požar report, razkrili davčno preiskavo podjetja Providentia medijske storitve d. o. o., ki izdaja portal Necenzurirano, ta pa naj bi odkrila za več kot 200 tisoč evrov davčne utaje. Danes pa… Podjetje Providentia, ki ima transakcijski račun, odprt pri Novi Ljubljanski banki, se je znašel v blokadi. 

A glej ga zlomka. Trije “nabijalci megle” na portalu Necenzurirano, Tomaž Modic, novinar portala Necenzurirano, direktor Providentie, Primož Cirman, odgovorni urednik portala in novinarka Vesna Vuković, naj bi po poročanju portala Požareport poslovanje portala Necenzurirano de facto prenesli v Litvo, kjer so (potem ko jim je postalo jasno, da jim bo Furs blokiral slovenski bančni račun) pri Revolut Payments UAB, 9. decembra 2021, odprli transakcijski račun (v tujini), ki naj bi bil tako vsaj še nekaj časa varen pred intervencijo (blokado) slovenske finančne uprave.

“Resnicoljuben” portal za nabijanje “megle” proti vladi in njenemu predsedniku, je le še eden izmed mnogih levih skrpucal, ki se želi napajati iz države. Ali zato tako bildajo svojega odrešenika Goloba?

The post FURS blokiral račun, levosučnemu portalu Necenzurirano? appeared first on e-Maribor.

Policija in Finančna uprava RS sta, ob pomoči francoskih varnostnih organov in  Europola,  uspešno  zaključili  eno  izmed  najbolj  obsežnih  akcij na področju  nezakonite  proizvodnje  s  tobačnimi izdelki v Sloveniji doslej.

Razkrinkani ponarejevalci cigaret!

Razkrita  je bila mednarodna hudodelska združba, ki je na območju Slovenije nezakonito proizvajala tobačne izdelke in jih tihotapila po Evropski Uniji, glavni  ciljni  trg  pa  je bila Francija. Zaseženih je bilo več kot 17 ton tobaka  v zdrobljenih listih, več kot 21 ton drobno rezanega tobaka, stroji ter drug material za nezakonito proizvodnjo. Preprečili smo za 6,8 milijona evrov oškodovanja državnega proračuna.

Iz Slovenije nezakonito po EU, ciljni trg pa Francija

Zaključne  preiskovalne  aktivnosti  so  del širše preiskave, ki je od leta 2020  potekala  v  Franciji.  Francoski  varnostni  organi  so  preiskovali mednarodno  hudodelsko  združbo,  ki je iz Slovenije in Poljske na njihovem območju,   zaradi  nadaljnje  nezakonite  prodaje,  dostavljala  ponarejene cigarete.  Pri  tem so ugotovili, da so najmanj štiri dostave v skupni teži 30  ton cigaret dostavili člani hudodelske združbe iz Slovenije s tovornimi vozili  slovenskih  podjetij. O tem so obvestili slovenske varnostne organe in   preko  pristojnega  francoskega  tožilstva  in  sodišča  na  slovenske pravosodne organe – Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije in Okrožno sodišče v Mariboru, naslovili več Evropskih preiskovalnih nalogov.

Obširna akcija mednarodnih razsežnosti

Okrožno  sodišče  v  Mariboru  je  izdalo  več  odredb za izvedbo prikritih preiskovalnih   ukrepov,   na  podlagi  katerih  so  kriminalisti  Sektorja kriminalistične   policije  Policijske  uprave  Maribor  zbirali  dokaze  o navedenih  kaznivih  dejanjih.  Pri  tem  so  bila  v  tesnem sodelovanju s Finančno upravo Republike Slovenije zaznane lokacije, za katere je obstajal sum,  da  se  v  njih  vrši skladiščenje in nezakonita proizvodnja tobačnih izdelkov.  Na  podlagi  odredb  za  hišne  preiskave  Okrožnega  sodišča  v Mariboru, so bile v tem tednu izvedene zaključne preiskovalne aktivnosti in opravljene  hišne  preiskave  na  11  naslovih na območju Policijskih uprav Maribor, Celje in Ljubljana. Pri teh je sodelovalo večje število policistov in   kriminalistov   iz   različnih   policijskih   uprav,   večje  število predstavnikov FURS, predstavniki varnostnih in pravosodnih organov Francije ter predstavnik Europola, ki je koordiniral delo različnih organov.

Državo bi oškodovali za 6,8 milijona evrov

V  hišnih  preiskavah  sta  bila  odkrita  dva nezakonita proizvodna obrata tobačnih izdelkov. V skupni preiskavi zoper hudodelsko združbo sta Policija in  FURS  25.  januarja  po  prvih  podatkih zasegla več kot 26 ton tobaka. Zaseženih  je  bilo več kot 17 ton tobaka v zdrobljenih listih in več kot 9 ton  drobno  rezanega tobaka, 29 milijonov filtrov za cigarete, 2 stroja za drobno  rezanje  tobaka,  1 stroj za drobljenje tobačnih listov, 1 stroj za izdelavo  cigaret,  10  ton  cigaretnih  škatel,  1 viličar ter elektronske naprave in dokumentacijo.

Delavci  FURS  so zasegli skoraj 12 ton drobno rezanega tobaka.

Na  črnem  trgu,  kamor  so  bili  izdelki namenjeni, bi s prodajo cigaret, izdelanih   iz   skupne   količine   zaseženega  tobaka,  državni  proračun prikrajšali  za  okoli 6,8 milijona evrov, skupno pa bi s prodajo navedenih tobačnih  izdelkov pridobili protipravno premoženjsko korist v višini okrog 11,6 milijona evrov.

Na  podlagi  Evropskega  naloga  za  prijetje  (ENPP)  sta bila v Republiki Sloveniji  in  Republiki  Hrvaški prijeta dva člana mednarodne organizirane hudodelske  združbe.  Na podlagi izvedenih aktivnosti so bili zbrani dokazi za  kazniva  dejanja,  ki  jih  obravnavajo  francoski pravosodni organi, v preiskavi  pa  so  bili zaznani tudi razlogi za sum, da so člani hudodelske
združbe   izvrševali   kaznivo  dejanja  davčne  zatajitve  po  249.  členu Kazenskega   zakonika   (KZ-1),   v  zvezi  česar  mariborski  kriminalisti nadaljujejo  z zbiranjem obvestil in bodo o ugotovitvah obvestili pristojno državno  tožilstvo. Za kaznivo dejanje davčne zatajitve je predpisana kazen zapora  od  enega do osmih let, če je dejanje storjeno v hudodelski združbi pa od treh do dvanajstih let.

PU Maribor

The post Razkrinkani ponarejevalci cigaret! Državo bi oškodovali za 6,8 milijona evrov appeared first on e-Maribor.