Najnovejša raziskava javnega mnenja, ki jo je junija letos izvedel inštitut Parsifal za Nova24TV, odraža slovensko razgibano politično pokrajino. A na vrhu nič novega. Edina nova stranka, ki bi presegla parlamentarni prag, bi bili Demokrati.

Če bi bile volitve za Državni zbor to nedeljo, bi največ volivcev, 23 odstotkov, podprlo Slovensko demokratsko stranko (SDS). Kljub tamu, da niso pokazali prav nič,na drugem mestu ostaja Gibanje Svoboda s 14,2 odstotka, ostale stranke in Levica, SD ter NSi, so nekako pri istem rezultatu 5.2%. Po velikem referendumskem porazu, se je očitno Levica pobrala. Nova stranka Demokrati pa bi se za las še uvrstila v parlament. Ankete ji pripisujejo 4,5 odstotka podpornikov.

Med neopredeljenimi je največ takih, ki še ne vedo, koga bi volili (15,4 %), 8,2 odstotka vprašanih se volitev ne bi udeležilo, 3,6 odstotka jih ne bi volilo nobene izmed ponujenih strank, 2,4 odstotka pa bi volilo neko drugo, nespecifično stranko.

Med ostalimi strankami bi Resnica dobila 2.8%, Vesna2.5%, Pirati 2.3% in Glas upokojencev 1.4% glasov. Tudi SLS z novim vodstvom je daleč od uvrstitve v parlament. Dobili bi le 1.3%.

Če upoštevamo samo opredeljene volivce, se prednost SDS še poveča. V tem primeru bi SDS volilo 32,6 odstotka vprašanih, sledijo Gibanje Svoboda (20,2 %), Levica (7,6 %), SD (7,5 %), NSi (7,5 %), Demokrati (6,4 %), Resni.ca (4,0 %) in Vesna (3,5 %). Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili volitev, bi jih prav tako največ podprlo SDS (33,0 %), sledita Gibanje Svoboda (19,1 %) in NSi (6,8 %), nato Levica (6,5 %), SD (6,1 %) in Demokrati (5,0 %). Nadalje, če se osredotočimo le na opredeljene med gotovimi volivci, bi SDS podprlo že 39 odstotkov volivcev, Svobodo 22,5 odstotka, NSi 8 odstotkov, Levico 7,7 odstotka, SD 7,2 odstotka in Demokrate 5,9 odstotka.

The post SDS ostaja visoko v vodstvu, demokrati bi komaj dosegli parlamentarni prag. appeared first on e-Maribor.

Glede na to, da imajo stranke v svojem programu pogosto zapisano, da poslanci ali občinski, ter mestni svetniki na glasovanjih glasujejo po svoji vesti, se to v večini primerov ne zgodi, ampak glasujejo tako, kot veleva stranka. In če ne? V Gibanju svoboda nad take svetnike prihaja Robert Golob!

V stranki Gibanje Svoboda bodo obravnavali ravnanje svetnikov stranke, ki so na včerajšnji seji MOL glasovali za odobritev povišice za delovno uspešnost direktorici ZD Ljubljana Antoniji Poplas Susič.  Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan meni, da bi bilo svetnike GS, ki so glasovali za povišico direktorici, treba izprašati. “V demokraciji je tako, da vsak glasuje po svoji vesti, prepričan sem, da večina članov Gibanja Svoboda tega ne odobrava. Tiste, ki so dvignili roko, bo treba vprašati, zakaj so to naredili,” pravi Bešič Loredan. 

Dogajanje v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana naj bi v kratkem obravnavali tudi organi stranke Gibanje Svoboda. “Mestni in občinski svetnice in svetnice so pri svojih odločitvah sicer avtonomni, a ta avtonomnost s seboj prinaša tudi posameznikovo odgovornost do volivk in volivcev, predvsem v luči tega, ali izpolnjujejo dane obljube.” 

A je pri tem razmišljanje Bešič-Loredana  kontradiktorno, saj če nekdo glasuje po svoji vesti, potem ga nihče ne more zasliševati zakaj je glasoval za neko stvar, drugače, kot si to zamišlja recimo, minister ali predsednik stranke.

Takšna je namreč demokracija. In učenje demokracije je očitno za Goloba še zelo daleč. 

The post Je to Golobova diktatura znotraj stranke Gibanja svoboda? appeared first on e-Maribor.