Slaven fizik Stephen Hawking je človeštvu izdal opozorilo, kot odgovor na nedavno odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA odstopijo od Pariškega podnebnega sporazuma. Ob svojem 75. rojstnem dnevu je na konferenci Univerze Cambridge za BBC povedal, da bi lahko Trumpova odločitev povzročila nepopravljivo škodo planetu.

“Smo blizu kritične točke, kjer globalno segrevanje postane nepopravljivo. Trumpova odločitev, bi lahko Zemljo potisnila čez rob in le ta bi postala podobna Veneri s temperaturami okoli dvesto petdeset stopinj celzija in dežjem žveplene kisline”, je Hawking dejal za BBC.

Seveda je Hawking s temi trditvami nekoliko pretiraval, kljub temu pa so podnebne spremembe resnične, njihovi vplivi vidni in jih ne bi smeli ignorirati. “Z zanikanjem dokazov o podnebnih spremembah in odstopom od Pariškega podnebnega sporazuma, bo Donald Trump našemu čudovitemu planetu povzročil škodo, ki bi se ji lahko izognili. Ogrozil bo naše naravno okolje in okolje naših otrok”, je še dodal Hawking.

Kdaj si bomo nehali zatiskati oči?

Medtem ko vlade po svetu razpravljajo o politiki podnebnih sprememb in globalnega segrevanja, se ozračje planeta še vedno segreva. Še vedno se topi led v polarnih območjih. Na polih je ledu iz leta v leto manj. Veliko območjem grozi potop. Ta usoda je lani že doletela pet manjših otokov v Pacifiškem oceanu, ki so del Salomonovega otočja in so zaradi višanja gladine morja ter erozije skorajda popolnoma izginili. Leta 2014 so Kiribati kupili zemljo na sosednjem Fidžiju, kamor bo lahko pobegnilo približno 100.000 prebivalcev tega atola pred naraščajočim morjem. Predvsem iz ZDA prihajajo zgodbe vse pogostejših in vse močnejših orkanov, ki grozi južni obali ZDA in Karibskemu otočju. New York, Mumbai in Šanghaj so med večjimi mesti, ki bi jim lahko pred koncem stoletja grozilo hitro rastoče morje. Človeštvo se bo moralo spoprijeti z ne le dolgoročnimi ekološkimi posledicami, temveč tudi z ekonomskimi posledicami globalnega segrevanja.

Tudi če ljudje nismo krivi za segrevanje ozračja, če je to le naraven proces skozi katerega gre Zemlja vsake toliko časa, se bomo slej ko prej morali spopasti s posledicami sprememb ozračja.

The post Ostro opozorilo Stephena Hawkinga appeared first on e-Maribor.

Izjemno visoke temperature zadnjih let so se nadaljevale tudi prejšnji mesec. Letošnji marec je bil globalno gledano drugi najtoplejši marec v vsej zgodovini beleženja podatkov. Sledil je drugemu najtoplejšemu februarju in tretjemu najtoplejšemu januarju. Ti podatki nam prikazujejo kako se Zemlja in ozračje segrevata zaradi kopičenja toplogrednih plinov v atmosferi.

Po podatkih NASE, je bil letošnji marec v povprečju za 1,12 stopinje celzija toplejši od povprečja zabeleženega med leti 1951 in 1980. V vsej 137 letni zgodovini NASINEGA globalnega beleženja podatkov, je bil toplejši le lanskoletni marec (leto 2016), ki je bil za 1,27 stopinje višji od povprečja.

Trenutne ravni ogljikovega dioksida (glavni toplogredni plin) v ozračju so brez primere v vsej človeški zgodovini in če bomo problem ignorirali, lahko narastejo na količine, kakršnih v ozračju ni bilo že 50 milijonov let.

Od začetka industrijske revolucije, so ravni ogljikovega dioksida narasle iz 280 delcev na milijon (PPM – parts per million, enota za merjenje koncentracije), na 400 PPM. Pričakovano je, da bodo ravni v naslednji tednih zrasle na 410 PPM.

Izmed 17 najtoplejših zabeleženih let, smo enega doživeli v prejšnjem stoletju, leta 1998, ostalih 16  pa v 21. stoletju. Po podatkih  NASE je bilo pet najtoplejših let od leta 2010 dalje.

The post Letošnji marec drugi najtoplejši v zgodovini beleženja podatkov appeared first on e-Maribor.

Raziskava, ki je bila objavljena v Nature Communications, nas svari, da je trenutna raven ogljikovega dioksida v zraku brez primere v človeški zgodovini in je na dobri poti, da se v nekaj desetletjih povzpne na še bolj nepredstavljive višine. Nazadnje je bila v zemeljskem ozračju tako visoka stopnja ogljikovega dioksida pred tremi milijoni leti.

Nove raziskave kažejo, da če glede onesnaževanja ozračja ne ukrenemo ničesar, bi lahko do sredine stoletja v atmosferi zavladalo stanje, kakršnega je zemlja nazadnje videla v eocenu, pred 50 milijoni leti. Takrat so bile temperature v povprečju za 10 stopinj višje kot danes, gladina oceanov je bila drastično višja, ledu na zemlji ni bilo.

Richard Zeebe, znanstvenik iz Univerze na Havajih pravi, »da so nas pretekli podnebni dogodki naučili, da če ne zmanjšamo uporabe fosilnih goriv, bomo trpeli resne in dolgotrajne posledice. Problem je, da ogljikov dioksid v ozračju ostane stoletja, tako da bo zemlja trpela posledice, tudi če čudežno popolnoma prenehamo s spuščanjem ogljika v ozračje.«

Ne smemo si več zatiskati oči, saj podnebje po svetu doživlja očitne spremembe. Poletni vročinski vali so vsako leto hujši, oceani redno poplavljajo mesta, po svetu se vsako leto soočajo z vse obsežnejšimi in intenzivnejšimi divjimi požari. Tudi pri nas, v Sloveniji, je vreme vse bolj nepredvidljivo, ekstremno. Lanskoletne nevihte so poplavile polovico Maribora in toča je marsikomu uničila pridelek. Zime so vse toplejše, snega je vedno manj. Tople zime presekajo obdobja ekstremnega mraza in poledice.

Človeštvo se sooča z nujo po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, če želimo ozračje obdržati v mejah, ki naši civilizaciji omogoča da uspeva.

The post Količina ogljikovega dioksida v zraku se nezadržno veča appeared first on e-Maribor.